NM 12-8-2000 Liceum Zemja na bogot Makedon Kralevite {to upravuvale so proslavite, kultovite, misteriite, prodol`ile da upravuvaat so filozofskite {koli kakvi {to se Miletskata, Pitagorejskata, Heraklitovata, Demokritovata, Aristotelovite Liceumi, Aleksandriskata biblioteka na Ptolomejskite kralevi i nau~nici vo Egipet za vreme na trista godini na makedonska vlast Angelina MARKUS Ako se ~itaat starite izvori i ako se sporeduvaat protivre~nite iskazi, }e ni se pojavat prekrasni mozaici od filozofski zborovi {to go povrzuvaat makedonskoto tkivo na mnogubrojni plemiwa so zaedni~ka, zdrava, nau~na misla. Sega e pove}e od o~igledno deka mitologijata, bogovite, pismoto, muzikata, igrite, {kolite trgnale od Makedonija i te{ko se prilagoduvale kaj tu|i narodi. Niz svojata nau~na analiza M. \uri} strame`livo priznava deka vo Atina te{ko se probivale Trakiskite, Kariskite, Lidiskite tradicii, nesakaj}i da ka`e deka se toa makedonski tradicii na koi atinskata demokratija ne im bila dorasnata. Nejziniot odbramben mehanizam bea progoni, ubistva, ni{tewe na podatoci, no najopasno be{e prisvojuvaweto na se {to e makedonsko. Samo edna{ za vremeto na Perikle vo Atina se sobraa mnogu filozofi i umetnici. U~enicite me pra{uvaa zo{to pove}e nikoga{ tamu ne se pojavilo ne{to slavno? Zatoa {to slavnite lu|e vo kontinuitet, vo mileniumi izvirale od makedonskite plemiwa. [to e Makedonija? - Zemja na bogot Makedon, dr`ava na Filip, imperija na Aleksandar Makedonski. Kade e Olimp? - Na makedonska zemja. Koj e tatko na bogovite? - Zevs (Zvezda), Makedonec. Koj e bog na teatarot, na vinoto, na igrite? - Dionis, Makedonec. Koj e tatko na dramata? - Evripid, isto taka, Makedonec. Koj e bog na medicinata? - Asklepio, so }erkite, Makedonki, (Higia). Koj e tatko na medicinata? - Hipokrat, koj vo sekoj grad i ostrov otvaral asklepijadi. Koj e tatko na naukite? - Aristotel. Koj e tatko na istorijata? - Herodot, od Rodot makedonski. Koj e za{titnik na hramovite? - Apolon, bel, son~ev bog na belata makedonska rasa. Koj e simbol na Makedoncite? - Sonceto. Lavot. Orelot. Koj e bog na Sonceto? - Helio (Ilio, Ilirio), Makedonec. Koj e grad nad gradovite? - Aleksandrija, makedonskata svetska prestolnina. A makedonstvoto gordost na{a se {iri so Kirilskoto pismo, so Hristijanstvoto, so nadarenosta na site Makedonci kade i da se. Talentite ako edna{ se pojavat, tie }e se povtoruvaat niz site epohi kako {to e slu~ajot kaj makedonskiot narod. Vo svojata propaganda deneska Grcite zboruvaat deka najgolemi ~etvorica Makedonci se Filip, Aleksandar, Demokrit i Aristotel. Da, ama tie ne se grci, tuku Makedonci. I Makedonija e toa {to bila od bogot Makedon do deneska. KRALEVI FILOZOFI Temata e kralevite filozofi Makedonci. Rodot makedonski so plemiwata rasposlani okolu Sredozemjeto vo antikata gi nosi site obele`ja na plemenska aristokratija kakva {to ja opi{uva Homer. Toa se poemi za herojstvata, bogatstvata i mo}ta na kralevite. Sekojdnevniot `ivot na sega{nite Makedonci nalikuva na `ivotot opi{an vo epovite. Prirodata, zemjodelieto, lovot, `etvata, lozjata, ku}ata, zanaetite, svadbite, oroto, slavite, oradiata i oru`jata, se e isto kako i toga{. Kralevite go predvodat svojot narod. Tie se prvo sve{tenici i se na ~elo na site proslavi. Tie se posveteni vo tainstvenite obredi. Nim im se dostapni site tajni vo nau~nite dostignuvawa. Tie se bogovi na zemjata, bogoliki kako {to gi narekuva Homer. Kralevite filozofi pod pritisok na Persija od edna strana i Atina od druga strana begale od Milet, Efes, ostrovot Sam i krajbre`nite makedonski gradovi. Odele vo Sicilija, Brutija, Ertrurija i sozdavale svoi {koli kakva {to e Elejskata, Pitagorejskata i dr. Vo Italija ne se sozdavala ,,Golema Grcija tuku ertrurskite plemiwa, porano preseleni od Makedonija gi prifa}ale progonetite i im pomagale da ja vr{at svojata dejnost. So kralsko poteklo se filozofite: Heraklit, Pitagora, Ksenofon, Empedokle, Anaksagora, Demokrit, Tukudit, Hipokrat... Tie nezadovolni od atinskata demokratija se posvetile na filozofijata i naukite. Tokmu taa filozofija pretstavuva idejno podgotvuvawe za podemot na makedonskata dr`ava. Zaedni~ko vo filozofijata od Milet, Efes, Sam, Abdera, Stagira, Pela e kosmolo{kiot pogled na svet i razli~nata interpretacija na ~etirite elementi kako praosnova na svetot: zemjata, vodata, vozduhot i oganot. Svetot, materijata, prostorot, dvi`eweto, sprotivnostite, soznanieto za bitieto se objasnuva so barawe na ne{to edinstveno vo raznovrsnosta. Site tie filozofski problemi se nadovrzuvaat od eden do drug filozof za da dostignat najvisok domen vo filozofskata sinteza i sistematizacija kaj Aristotel. Toj, Aristotel ne e samo tatko na filozofijata i naukite, tuku I najva`en izvor za makedonskite filozofi. Zaedno so svoite u~enici gi sobral i gi obrabotil u~ewata na drugite filozofi vo Liceumite i gi dostsvil do site biblioteki po muzeumite vo Aleksandrovite gradovi i od tamu vo celiot svet. Kralevite {to upravuvale so proslavite, kultovite, misteriite, prodol`ile da upravuvaat so filozofskite {koli kakvi {to se Miletskata, Pitagorejskata, Heraklitovata, Demokritovata, Aristotelovite Liceumi, Aleksandriskata biblioteka na Ptolomejskite kralevi i nau~nici vo Egipet za vreme na trista godini na makedonska vlast. ]e go prosledime toa samo na eden primer kaj Heraklit od Efes. Toj rodniot kraj i kraluvaweto go napu{til vo interes na svojot pomlad brat. Nikako ne mo`el da se pomiri so demokratskoto vladeewe vo Jonskite gradovi. Toj kako i drugite aristokrati ne mo`el da ima razbirawe za obi~niot demos. Go narekuvaat ,,temen,, - da ne e Temenit od Heraklidite, od Makedoncite? Ako ne e taka, zo{to svoite spisi kako zaveten podarok gi ostavil vo hramot na Artemida, koj {to vo toa vreme pretstavuval edno od svetskite ~uda. Toj hram demokratite go zapalija na denot na ra|aweto na Aleksandar Makedonski. Plamenot go osvetli celiot Egej i ja prepla{i cela Azija kako proro{tvo za zbidnuvawata vo idnina. Samo po dvaeset i dve godini Aleksandar go obnovi istiot hram, ~ii ostatoci se u{te ni svedo~at za ume{nosta na makedonskite graditeli i umetnici. TAJNITE SPISI Heraklit u~el od Anaksimandar i Ksenofon, no dobro go poznaval Homer, Heziot, Tales, Pitagora, Bijant... Tie {to go interpretirale i go prodol`uvale negovoto u~ewe se mnogu pove}e. Toa bile: Sofistite, Demokrit, Aristotel, Hipokrat, Antisten, Pausanie, Diodor, Plutarh, Marko Avrelie, Plotin, Porfirie, Origen, Bruno, Kvizinski pa se do Hegel i Ni~e. ,,Ni{to ne ostanalo od Heraklitovite fragmenti da ne sum gi konceptuiral vo svojata filozofija na dijalektikata,, - Hegel. Ovde toj ni{to ne veli za samata metoda na tezi i antitezi {to ja prevzemal od makedonskite filozofski {koli {to bila i glavna odlika na dijalozite kako dijalektika. Koga Sokrat so spisite na Heraklit {to gi dobil od Evripid izjavil: - Toa {to go razbrav mnogu e dobro, a toa {to ne sum go razbral sigurno e isto takvo. ,,Panta rei,, - se te~e, se se menuva. ,,Ne mo`e dva pati da se vleze vo ista reka,, - niedna{, spored sofistite, {tom tolku brzo te~e i se menuva. ,,I sonceto e sekoj den novo,, - site promeni se dvi`ewe i pretvorawe na edno vo drugo. Zemjata vo voda, vodata vo vozduh, vozduhot vo ogan i obratno. ,,I sme i ne sme,, ,,Borbata e tatko na se,,. Ognot e logos, zbor, zakon {to gi ovozmo`uva promenite vo nivnata sprotivnost. Samata promena e postoewe na toj `iv ogan koj so ,,po mera se pali i gasi,, Nevidlivata harmonija e podlaboka, i u{te mnogu fragmenti duri i anegdotski, tolku silno blesnuvaat. Se {to znaeme za filozofot, kralot, prvosve{tenikot Heraklit se ovie so~uvani fragmenti, samo od tie {to go citirale. Kako i kaj drugite, se razbira delata se izgubeni. Heraklit ja otfrlil purpurnata nametka za da vladee vo svetot na filozofskata misla. Ja kritikuval atinskata demokratija i iskrivenite misterii {to gi primenuvale. Odbil da napi{e zakoni za svojot grad vo koj vladeela tolpa na demosi, no zatoa gi napi{al zakonite za kosmosot, prirodata, ~ovekot, soznanieto. So toa pretstavuva svrzuva~ko tkivo pome|u Miletskata, Elejskata i Demokritovata {kola, site razraboteni od Aristotel, osobeno metodolo{kiot priod od Sokrat do samiot Aristotel. Ritualot na posvetenite kralevi prodol`uva vo tajnosta na svetite knigi, vo naukata i filozofijata. Ne trabalo da gi izdade{ tajnite spisi, }e mu napi{e Aleksandar na Aristotel. Tie tajni od misteriite do filozofijata bile privilegija na kralevite, zatoa pokraj najgolemite makedonski kralevi se pojavuvaat i najgolemite filozofi - Aleksandar i Aristotel od Makedonija.