Nesto za site vas od "Lubimata vi" Nova Makedonija. Makedonski sostojbi Besplatnite gre{ki na platenite negatori Izvesniot nau~nik Gustav Vajgand, vo svojata kniga Etnografija na Makedonija , objavena 1924 godina, iako platen od bugarskiot dvor, sepak napi{al deka Bugarite go nosat imeto na narod koj ima nezna~itelno etnografsko zna~ewe a Makedonecot e predan na svojata nacija i bestra{en pred smrtta vo borbata za postignuvawe na nacionalnite celi. Bla`e MINEVSKI Sekoj den vo bugarskiot pe~at izleguva po nekoja senzacionalna vest povrzana so Makedonija, koja podocna nekako }e bide demantirana so nova, u{te posenzacionalna. Edna od takvite be{e i taa deka vo Republika Makedonija iljadnici lu|e ~ekaat redovi za da dobijat bugarski paso{. Pritoa, se razbira site {to podnesuvaat barawa za takov paso{, baraat po podrumite i tavanite nekakov dokument vo koj nekoj blizok rodnina dokumentirano se ima izjasneto kako Bugarin. Vesnikot ne pi{uva kolku Makedonci po svoite podrumi si gi na{le bugarskite koreni, no tvrdi deka re~isi e pri kraj procesot na osoznavawe na Makedoncite, i deka naskoro vo Republika Makedonija nema da `ivee nitu eden gra|anin koj{to u{te }e tvrdi deka e samo Makedonec. Blagodarej}i na vesta za turkanicite na Makedoncite za bugarski paso{, izvesniot sofiski vesnik bil pe~aten vo dvojno zgolemen tira` koj bil razgraban za nekolku ~asa. Toa {to bugarskata ambasada vo Skopje kategori~no ja demantira{e informacijata za navodnata turkanica za bugarski paso{i, za vesnikot i za centarot za strategiski potpiknuvawa ne zna~e{e ni{to osobeno. Sledniot tekst sigurno }e se pojavi denovive - i pak nekoj Makedonec }e saka da stane Bugarin. Za takva informacija sekoga{ se pla}a dobro, kako {to na{iot isto~en sosed otsekoga{ pravel za da go doka`e nevozmo`noto: deka Tatarite se od slovensko etni~ko poteklo i deka i Makedoncite se del od niv. Ne go ka`uvaat, se razbira, toa deka tie se me|u retkite plemiwa koi kako porobiteli ukrale se od onie {to gi porobile, za potoa da izmisluvaat istorija spored koja, na primer, Makedoncite poteknuvaat od niv. Zgora na toa, za paradoksot da bide pogolem, ne priznavaat deka vo Bugarija nema ni 200.000 Makedonci, kolku {to tvrdi Amensti interne{enel. Za da ja poddr`at zamislenata vistina za svoeto poteklo, bugarskata dr`ava i vlast sekoga{ koristela razni potplateni avtoriteti, koi trebalo Makedoncite da gi prika`at kako Bugari za{to bez niv Bugarite i natamu ostanuvaat samo Tatari. Me|u brojnite avtoriteti e i izvesniot nau~nik Gustav Vajgand, koj vo svojata bro{urka Etnografija na Makedonija od petni `ili se obiduva da go doka`e bugarskiot proizvod. Me|utoa, paradoksite vo dokaznata postapka sami po sebe zboruvaat deka i nemu mu bilo te{ko da gi kontrolira site lagi koi moral da gi izmisli po nalog na bugarskiot dvor. Eve samo nekolku biseri {to Vajgand gi napi{al i gi objavil vo 1924 godina! Bugarite se stepski narod od tatarsko poteklo koi na Balkanot se doselni od Azija. Toa se slu~ilo vo 7 vek, pritisnati od Hazarite, a pod vodstvo na Asparuh. Vo slednite dva veka nastapilo slavjanizirawe na tatarskite Bugari, koga celosnoto naselenie ja prima hristijanskata vera i koga se pojavuva crkovna literatura na staroslovenski jazik. Toj jazik bil ~isto slovenski i nitu vo leksi~koto bogatstvo, nitu vo sintaksata, nemal ni{to zaedni~ko so prabugarskiot jazik. Bugarite hristijanstvoto go primaat preku Makedoncite. Bugarite go nosat imeto na narod koj ima nezna~itelno etnografsko zna~ewe... Potoa Vajgand, koj debelo bil platen za da doka`e deka Makedoncite se Bugari, go ka`uva i slednoto: Ako dojdenecot dava neblagoprijatna ocenka za Makedonecot, kakvi {to mnogu ~esto sum slu{al, toa e zatoa {to ne go oznava dovolno dobro. Toj nema svetski maniri, kakvi {to bara Evropee