'RTENjE Se}avawata me vra}aat vo po~etokot na triesetite godini, vreme {to go ozna~uva moeto osoznavawe i pametewe na pozabele`itelnite nastani {to se slu~uvale okolu mene i so mene. Vreme, koe koincidira so poznatata svetska ekonomska kriza i razbranuvanata politi~ka panorama vo svetot, Evropa, posebno na Balkanot i vo Makedonija, koga porobuva~ot na ovie prostori krvavo, vo kontinuitet, ja sproveduva denacionalizatorskata asimilacija so krajna cel: fizi~ki, duhovno i politi~ki da likvidira eden narod, makedonskiot. Familijata Ga{evi (baba, dedo, tatko, majka, ~i~ko, tetka i vnu~iwata) vo 1925 godina se preseli od strogiot centar na Skopje vo maaloto, od Srbite nare~eno Buwakovec, vo blizinata na dene{niot Soboren hram †Sv. Kliment Ohridski°. Imav detstvo prepoznatlivo po siroma{tijata i po policisko-politi~kite progoni na ~lenovi od semejstvoto. Toj, za mene, tragi~en ambient, ima{e svoi protagonisti koi i mu davaa pe~at na vremeto. Masovnata bezrabotica na makedonskoto naselenie ja karakterizira{e borbata za gola egzistncija, {to be{e i strategija na stranskiot zavojuva~ za postignuvawe na svoite satanski celi. Vo ova ko{marno vreme i na{ata familija be{e frlena vrz ostricata na toj asimilatorski me~, ne samo so ekonomsko-politi~ki sredstva, tuku i so surov fizi~ki otstrel, tretirana od tu|inecot kako †opasen antidr`aven element°, so gnasniot predznak †bugara{i°. Koga ne ti e ostaveno da izbira{ me|u dve opredelbi, prinuden si i vo zloto da bara{ nekakva `ivotna nade`. Taka, i vo takva brutalno nametnata beda i raskol, `ivotot gi nao|a{e svoite pati{ta. Vo na{ata ku}a, kako na otvorena scena, te~e{e makedonskata tragedija, kako vpro~em i vo ogromniot broj prokolnati makedonski ogni{ta. Vo golemiot dvor, pod debelite senki i cvetnata gradina se †odviva{e° aktivnost od poseti na rodnini, prijateli i kom{ii. Obi~no †aktivnosta° se sveduva{e na razni bo{-muabeti i `alopojki od bremeto nadvisnato nad site nas. Naj~esto gostin ni be{e tatkoto na baba mi Kuza, Done, koj isto taka `ivee{e vo centarot na Skopje. Negovata poseta, ednovremeno, pretstavuva{e mal ritual, koga baba }e donese{e na tatka si legen so topla voda vo koja toj gi kisne{e svoite stare~ki noze do glu`dovite. Koga nozete dobro }e nakisnea, dedo Done so svoeto samodelsko no`e }e po~ne{e da si gi renda i delka tabanite; sli~no kako koga dobitokot go podgotvuvaat za potkovuvawe. Vo ovaa seansa redoven dekor be{e glasnoto ~itawe na †Politika°, za {to be{e zadol`en tatko mi Blagoja. Diskusijata po pro~itanoto ne izostanuva{e. Ovaa †atrakcija° voop{to ne go privlekuva{e vnimanieto na dedo mi Jovan, ma`ot na baba Kuza, koj sednat na stol~e noga-vrz-noga pu{e{e zavitkan ka~ak-tutun vo vesnik. Ednata vertikalna polovina od teloto na dedo Jovan mu be{e damlosana, a zdravata noga ise~ena pod kolenoto. Pradedoto Done e roden vo s. Gradi{te, koe se nao|a pome|u Kumanovo i Sveti Nikole, i spored rodnoto selo, u{te od tursko, go zema prezimeto Gradi{ki, koe{to negovite potomci i do dene{en den go nosat so gordost i po~it. U{te vo mladosta se vklu~il vo nacionalno-osloboditelnoto revolucionerno dvi`ewe na Makedonija, a so svojata aktivnost, borbenost i hrabrost se afirmiral kako iden deec na Gocevata TMORO. U~esnik i `rtva e na najgolemiot pogrom na Organizacijata, poznat pod imeto †Vini~ka afera° od 1896 godina. Osmanliskata vlast go podlo`uva na najte{ki fizi~ki i psihi~ni ispituvawa, baraj}i od nego da ja otkrie i da ja predade Organizacijata i rakovodstvoto. Done Gradi{ki herojski gi podnesuval site represii; od nemilosrdno tepawe, zakopuvawe do gu{a v zemja, stegawe na ~erepot so mengeme, kornewe na jazikot, nabivawe spici pod noktite, stavawe usviteno `ezlo na tabanite... Ovoj veren voin na Organizacijata, koj{to so gordost gi vle~el te{kite prangii i bukagii po kaldrmata na poznatata zandana na †Kur{umli-an° vo Skopje, ne be{e zaboraven od svojot narod, koj mu se oddol`i so pesnata: †Done Gradi{ki ~udesen junak°. Organizacijata ne ja predade za{to ne mo`e{e da ja pogazi komitskata kletva dedena pred narodot. Za da ne li~at ovie zborovi na semejna falba i na goli frazi, }e go navedam citatot na vi{iot nau~en sorabotnik vo Muzejot na Makedonija d-r \or|e Miqkovi} od negovata statija objavena vo kumanovski †Na{ vesnik°, na 25 juni 1993 g. †... Pe~atite na Revolucionernata organizacija na Kumanovskata okolija od vremeto na Ilindenskoto vostanie ne se tolku primitivno izraboteni, iako se praveni od ra~ni kalapi... Originalniot pe~at se ~uva vo Istoriskiot muzej vo Kumanovo. Pronajden e slu~ajno vo 1959 godina pri renoviraweto na ku}ata na nekoga{niot vojvoda od kumanovskiot kraj, Done Gradi{ki°. Pokraj sinot Petru{, Done imal i postar sin Eftim, ~ie ime zaslu`uva so nekolku zborovi da se odbele`i. Imeno, koga semejstvoto Gradi{ki pred Ilindenskoto vostanie se preseluva vo Kumanovo, Eftim, kako obrazovan mlad ~ovek, aktivno se vklu~uva vo Organizacijata, zazemaj}i duri sekretarsko mesto za Ov~epolieto. Organizacionata dejnost ja vr{i i vo godinite po Vostanieto koga, razo~aran od vrhovisti~kata uzurpacija na vistinskoto VMRO, se na{ol vo Sofija kade {to go prodol`uva obrazovanieto. Za umetni~kiot, vajarskiot profil na Eftim Andonov Gradi{ki, likovniot kriti~ar Vladimir Veli~kovski vo statijata †Novootkrieni dokumenti za vajarot Eftim Andonov od Kumanovo°, otpe~atena vo spisanieto †Likovna umetnost° br. 6 od 1979 godina, izdanie na Dru{tvoto na istori~arite na umetnosta na Makedonija, pokraj drugoto }e zapi{e: †Od sviditelstvoto mo`e da se vidi deka Eftim Andonov e roden na 16.4.1885 godina vo s. Gradi{te, Kumanovsko, a umrel na 31.1.1926 godina vo Ruse, Bugarija. Otkako zavr{il op{t podgotvitelen kurs na Dr`avnoto risuvalno u~ili{te vo Sofija, na 15.9.1910 godina se zapi{uva na specijalniot oddel po skulptura vo Hudo`estveno-industrijalnoto u~ili{te vo Sofija. Tamu pominal dve polugodija, a mu se priznale u{te dvete {to gi pominal na akademijata vo Pariz i vo Brisel vo 1911-12 godina.° Od Pariz, ponesen od buri i vetri{ta, so sudbina na razo~aran politemigrant, osamen, otu|en, nemil i nedrag, branovite go isfrlaat vo tu|ina, vo bugarskiot grad Ruse, kade {to raboti kako srednou~ili{en profesor po skulptura. Nostalgijata po porobeniot roden kraj i politemigrantskite emocii i kopne`ot po tatkovinata, silno vlijaat vrz Eftim Gradi{ki i pridonesuvaat neo~ekuvano brzo da ja zagubi poslednata svoja bitka. Umira vo tu|ina, daleku od Makedonija. Navra}aj}i se na dedo mi Jovan Ga{ev, za odbele`uvawe e deka poteknuva od srednoimotno semejstvo od Ba{ino Selo, Vele{ko, i kako meanxija, nekade okolu 1900-ta godina se preseluva vo Kumanovo, kade {to ja sretnuva `ivotnata sopatni~ka, baba mi Kuza, ~ie semejstvo vo toa vreme isto taka `ivee vo Kumanovo. Toga{, a i podocna, za vreme na balkanskite i Prvata svetska vojna, e aktivist na VMRO. Po zada~a na Organizacijata u~estvuva vo likvidacijata na edna srpska ~etni~ka grupa ufrlena vo Makedonija, no po ustoli~uvaweto na srpskata okupacija vo Vardarskiot del na Makedonija, vo 1919 godina e zatvoren vo Skopje, kade {to semejno se naseluvaat od 1913 godina. Osuden e na smrt, no kaznata ne e izvr{ena, oti dedo Jovan vo me|uvreme se paraliziral i mentalno se razbolel, pa kako takov, okovan vo prangii, izdr`uva osum godini vo skopskiot †Kaznen zavod°. Kakva sudbinska koincidencija! Vo taa ista zandana i jas, negoviot vnuk, ja raskr~miv svojata mladost, za taa ista Makedonija, koja{to Makedonecot go opiva sґ do smrtta. Po ka`uvaweto na negovite soborci, vo zatvorot Jovan se dr`el gordo i dostoinstveno, {to go potvrduva i negoviot prekar Jovan Arslanot. Za seto vreme na dedovata robija, vo familijata `ivotot e neizdr`liv, ropski. Gri`ata, bedata, nema{tinata i politi~ko-policiskiot progon pa|a{e vrz grbot na baba mi i tatko mi Blagoja, koj so nepolni dvaeset godini prosto izme}aruva za kolku-tolku da pridonese za podobra `ivea~ka vo semejstvoto. Bevme gladni, goli i bosi, taka {to i majka mi Magdalena izme}aruva{e kaj ~orbaxiite, glavno so pleta~ki ra~ni raboti. Koga od zatvor si doa|a dedo Jovan kako te`ok fizi~ki i psihi~ki invalid, doma{nata atmosfera stanuva ko{marna, za{to policiskiot progon ne prestanuva{e. No nesre}ata nikoga{ ne doa|a sama. Taka, eden den Jovan re{il so voz da otpatuva vo Veles, da ja poseti sestra si Gena (majka na kompozitorot Stefan Gajdov). @andarmite go prepoznavaat vo vozot, so sila go isturkuvaat od vagonot i pri pa|aweto trkalata mu ja prese~uvaat zdravata noga pod kolenoto. Nesre}ata se kompletira: mu ostana damlosanata noga, zdravata potse~ena, a mentalnoto zaboluvawe se {iri. Iako `iv trup, `elbata i instinktot za `iveewe ne go napu{taat sґ do 1942 godina. Psihi~kata rastroenost ne mu ovozmo`uva{e da ja sfati li~nata i semejnata tragedija, i toj napati se ~ine{e bezgri`en. No, zatoa pak negovoto semejstvo `ivee{e vo morni~ava atmosfera, poni`eno i posrameno, zasekoga{ odbele`ano od tiranijata na okupatorskiot antimakedonski re`im. Nosen od `ivotnata prokuda, skitni{tvoto }e mu bide edinstvenata vrata, bezizlezna i grozomorna, niz koja samo vleguva{e vo znajnite i neznajni srpsko-jugoslovenski zatvori. Toj, Jovan Ga{ev, nekoga{niot trgovec i meanxija prepoznatliv po bombeto, belite rakavici, la~enite ~evli i bastumot, ne po svoja vina, stana najobi~en klo{ar i skitnik. Pa duri i toa ne mu be{e dozvoleno da bide. Kakov ti e toj skitnik na koj ednata noga i ednata raka mu se odzemeni, i kade mo`e da stasa takov kakov {to be{e, za{to prosto se vle~e{e po zemja, potpiraj}i se na zdravata raka i na prese~enata noga! Sґ poradi edna edinstvena qubov, nare~ena - Makedonija. Familijata se obide po sekoja cena da ja napu{ti zemjata, baraj}i izlezni vizi za Bugarija, za Romanija i za Turcija, no okupatorskata vlast cvrsto ja dr`e{e vo svoite kanxi. @iveevme kako vo kafez vo koj sekojdnevno nў posetuvaa xandari, dano~nici, inkasatori, razni inspektori {to ni go zagor~uvaa `ivotot do ludilo. No, i pokraj seta `estina opstojuvavme, kako {to opstojuva{e i siot makedonski narod, koj na sli~en na~in ja do`ivuva{e tiranijata. Nie, ~etirite brat~iwa, ili vnu~iwa, rastevme vo trevo`no detstvo, krmeni so rasolnica i ocet, so natopena i nasolena korka leb. Detskite raneti du{i bolno ja do`ivuvaa situacijata vo koja {to bea vturnati, iako toga{ sosema ne ja razbiraa. Ima{e mnogu nepoznanici za qubopitnata psihologija. Jas i postariot brat Voj~e ve}e gi posetuvavme srednite klasovi na gimnazijata i si gi postavuvame pra{awata na koi naj~esto nemavme odgovori. Se pra{uvavme, zo{to dedo Done si gi delka{e tabenite, zo{to dedo Jovan skita lazej}i po svetot, progonet i prezren. Zo{to, koga peevme patriotski pesni, majka nґ sti{uva{e da ne nґ ~ujat xandarite? Zo{to tatko nґ sovetuva{e da ne se pretstavuvame kako Srbi, a ako ve}e morame da se proizneseme, da se ka`eme deka sme Makedonci ili vo najlo{ slu~aj Jugosloveni? Zo{to, koga so srpskite drugar~iwa }e se skaravme, tie podbivno nў vikaa †bugara{i°? Zo{to poludeniot tatko po polno} gi {eta{e skopskite ulici, glasno i morni~avo izvikuvaj}i: †Ej, sina mi Jovana Srbite go zaklaa°? Zo{to, koga gi kr{tevaa Makedon~iwata, kumovite moraa da odberat od spisokot na srpski imiwa? Zo{to oficijalnite srpski okupatorski vlasti so prisila nў imenuvaa nas Makedoncite kako Srbi i ni stavaa srpski prezimiwa? Zo{to i bugarskite okupatori gi prekrstuvaa imiwata i prezimiwata na Makedoncite, teraj}i gi na sila da se deklariraat kako †makedonski Bugari°? Zo{to? Zo{to...? Od bezbrojnite †zo{to°, glavata na mladiot ~ovek mu vrie kako vo uli{te. Be{e opasno da se pra{uva, a poopasno da se odgovara. toa be{e opasna i zabraneta zona!