"Samiot Vostokov po prasanjeto za potekloto na staro-crkovnoslovenskiot jazik se zastapuvase za makedonizmot, negovata tatkovina ja postavuvase vo Makedonija, i zatoa toj, velese Vostokov, moze da se narece i makedonski. Vostokov nikako ne se zastapuvase za bugarizmot na taa znacajna naucna postavka vo tesnoto znacenje na toj zbor, kako sto tvrdea nekoi negovi protivnici.

Naprotiv, sto se odnesuva do sopstvenoto bugarsko narecje, toa spored Vostokov, od staro vreme mozelo da se razlikuva od prvoto (makedonskoto) po mnogu vazni priznaci, i ke zabelezime od svoja strana, kako sto i sega se razlikuva od nego. Bi trebalo da se ocekuva deka porano ili podocna ubeduvanjeto na Vostokov ke se potvrdi so istrazuvanja ne samo po istoriskite spomenici na jazikot ami i na sovremeniot stroj na slovenskite narecja i osobeno na slovenskite govori vo pretpolaganata tatakovina na kirilo-metodievskiot jazik".

(Petar Draganov, "Novie glasnie zvuki v sovremenih makedonsko-slavjanskih i bulgarskih govorah,: Ruskii filologiceskii vestnik, XIX, g. 10, Varsava, 1888, str. 2).