|
Prodol`uvame so tekstot {to e prezentiran na simpoziumot za Venetite vo Qubqana i koj do denes se {iri i se ~ita niz Internet, preveden na angliski jazik.
Kakvo bilo etni~koto poteklo na anti~kite Makedonci? I pokraj toa {to nekoi subjekti denes smetaat deka tie bile del od Helenite, vo posledno vreme vo svetskata nauka stanuva s# poprifatena tezata deka anti~kite Makedonci bile zaseben narod (fusnota - Vistinata deka anti~kite Makedonci bile zaseben narod ve}e e prifatena i vo pove}e poznati svetski enciklopedii. Samo kako ilustracija, vo spomenatava enciklopedija Encarta, naslov: Europe, vo vrska so ova ~itame: "Makedonija se nao|a na sever od Grcija i taa ne bila del od gr~kiot svet". Ovaa vistina ja potvrduvaat i niza svetski istra`uva~i i poznava~i na anti~ka Makedonija, ~ij spisok e navistina dolg). Vpro~em, samite anti~ki gr~ki istori~ari jasno pi{uvale deka anti~kite Makedonci ne bile nikakvi Heleni, pri {to mo`ebi najdaleku od site oti{ol anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan (1 vek po Hrista), koj duri napi{al deka pome|u Makedoncite i Helenite postoelo "rasno rivalstvo" (fusnota - Arrian: "The Campaigns of Alexander", Translated by Aubrey De Selincourt, Pengiun books, USA, 1987. r. 119).
Postojat izvesen broj argumenti i silni indicii koi zboruvaat vo prilog na postoeweto na (makar i delumni) etno-kulturni vrski pome|u anti~kite Makedonci i narodot Veneti, koi podocna bile poznati pod imeto Sloveni (fusnota - Homer vo 8 vek pred Hrista gi spomenuva Venetite kako maloaziski narod, dodeka Herodot vo 5 vek pred Hrista gi spomenuva kako balkanski narod pod imeto Enetii. Deka Venetite bile ist narod so Slovenite postojat pove}e svedo{tva. U{te germanskiot istori~ar Jordanes vo 6 vek napi{al deka Venetite i Slovenite se ist narod. Sepak, najubedlivi i najdetalni dokazi za identi~nosta pome|u venetskata i slovenskata kultura se prezentirani vo izvonrednata kniga "Veneti - First Builders of European Community" od avtorite Jo`ko [avli, Matej Bor i Ivan Toma`i~ vo prevod na angliski od Anton [kerbinc (Editiones Veneti; A-1080 Wien, Bennogasse 21, Austria; Co-published by Anton Skerbinc; Boswell, British Columbia, Canada). Vo ovaa kniga na nad 530 stranici se prezentirani nesoborlivi dokazi od razni oblasti za identi~nosta pome|u venetskata i slovenskata kultura).
]e po~neme so jazikot. Za anti~kite Makedonci se znae deka zboruvale na sopstven makedonski jazik. Za ovoj fakt postojat pove}e svedo{tva od anti~kite istori~ari. Taka, na primer, gr~kiot istori~ar Plutarh (1 vek po Hrista), opi{uvaj}i edna raspravija pome|u Aleksandar Makedonski i eden negov prijatel, zapi{al deka Aleksandar (citirame): "skoknal na noze i po~nal na makedonski da gi dovikuva svoite {titonosci." (fusnota - Plutarh ova go zapi{al vo glava 51 vo svojata biografija za Aleksandar Makedonski, vo prevod na makedonski: Plutarh, "Aleksandar Makedonski", Skopje, 1994, str. 70).
I vo svojata biografija za Marko Antonie, Plutarh go spomenuva makedonskiot jazik kako maj~in jazik na egipetskata kralica Kleopatra Sedma i na nejzinite predci od makedonskata dinastija Ptolemei (fusnota - Antony by Plutarch, translated by John Dryden).
Deka drevnite Makedonci zboruvale na zaseben makedonski jazik svedo~i i latinskiot istori~ar Kvintij Kurtij Ruf (1 vek po Hrista). Toj go opi{uva sudeweto na Makedonecot Filota, koj podgotvuval zagovor za ubistvo na Aleksandar Makedonski. Zagovorot bil otkrien i Filota bil javno ispra{uvan li~no od strana na Aleksandar. Kvintij Kurtij Ruf, opi{uvaj}i ja ovaa slu~ka, sosema jasno zapi{al deka Makedoncite zboruvale na zaseben makedonski jazik (fusnota - Quintus Curtius Rufus: "Istorija na Aleksandar Makedonski", vo prevod od latinski na d-r Qubinka Basotova; Skopje, 1998 godina, s. 272).
Dokaz za zasebnosta na makedonskiot jazik ima i vo eden pronajden fragment od papirus, za koj se smetalo deka pretstavuva del od izgubenoto delo pod naslov "Istorija na naslednicite" od anti~kiot gr~ki istori~ar Arijan. Na ovoj papirus (PSI XII.1284), spomnata e edna epizoda od anti~ko-makedonskata istorija vo koja e jasno potencirana zasebnosta na makedonskiot jazik. Ovde ~itame deka sekretarot na Filip i na Aleksandar Makedonski, po ime Evmen (citat): "...ispratil napred eden ~ovek koj zboruval na makedonski..." za da pregovara so makedonskata vojska na Neoptolomej. Ovoj nastan se slu~il okolu 321 godina pred Hrista. (fusnota - Borza Eugen: "In the Shadow of Olimpus, The Emergence of Macedon", Princeton Univercity Press, Princeton, New Jersey, ISBN 0-691-05549-1, USA, 1990, r. 92).
TERMINOT "BARBARI"
Dokaz za zasebnosta na makedonskiot jazik se i nekolkute anti-makedonski govori od strana na golemiot atinski govornik Demosten. Vo svoeto delo "Filipiki" Grkot Demosten ja dal slednata navredliva izjava za makedonskiot car Filip Vtori Makedonski:
"Filip, toj ~ovek ne samo {to ne e Grk, tuku i nema ni{to zaedni~ko so Grcite. Barem da be{e barbarin od nekoja pristojna zemja - no toj ne e ni toa. Toj e nekakvo {ugavo su{testvo od Makedonija - zemjata od koja ne mo`e{ da dovede{ nitu rob {to barem ne{to vredi". (fusnota - Izjavata na Demosten mo`e da se sretne vo site izdanija na negovite govori nare~eni "Filipiki").
Se postavuva pra{aweto: zo{to Demosten go narekol Filipa "barbarin"? [to zna~el ovoj termin vo antikata? Pogolem del od nau~nicite smetaat deka terminot "barbari" vo antikata glavno se odnesuval za lu|e koi zboruvale na nerazbirliv jazik za Grcite, so doza na potcenuvawe kon nivnata kultura. Poznato e deka site narodi koi ne zboruvale na gr~ki, Grcite gi narekuvale "barbari", dodeka pome|u sebe Grcite od gr~kite gradovi-dr`avi si se narekuvale "ksenoi" (fusnota - Pove}e objasnuvawa za zna~eweto na terminot "barbari" vo antikata vidi kaj: Synthia Syndor Slowikowski: "Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society"; The Pennsylvania State University, 1988, p. 30).
Demosten ne bil edinstveniot Grk koj vaka gi narekol Makedoncite. I anti~kiot gr~ki istori~ar Isokrat gi narekol Makedoncite "barbari" (fusnota - Synthia Syndor Slowikowski: "Sport and Culture in the Ancient Macedonian Society", The Pennsylvania State University, 1988, p. 30).
Ponatamu, i Grkot Trazimah gi narekol Makedoncite "barbari". Toa bilo vo 5 vek pred Hrista. Vo svojot govor za Larisjanite, Trazimah go narekol makedonskiot kral Arhelaj kako "barbarin" vo odnos na Grcite Larisjani. (fusnota - Thycudides 2,8,1. Isocrates 5.108 and Clement of Alexandria 6.2.17).
No, fakt e deka vladeja~kite krugovi vo anti~ka Makedonija vo odreden period na svojot razvitok go prifatile gr~kiot literaturen jazik i del od helenskata kultura (religija, onomastika i sli~no). Sepak, toa apsolutno ne zna~i deka Makedoncite bile Heleni. Kako prvo, so toga{niot literaturen gr~ki jazik vo antikata se slu`ele i drugi narodi, koi ne bile Heleni (Trakijci, Evrei, Iliri, pa duri i Rimjanite, koi vo odreden period na antikata pi{uvale na starogr~kiot jazik). Vakvi primeri imame i denes (Ircite, koi pi{uvaat pa duri i zboruvaat na angliski, a ne se Angli~ani; Brazilcite koi pi{uvaat i zboruvaat na portugalski, a ne se Portugalci i drugi).
[to se odnesuva do koristeweto na gr~kiot literaturen jazik na Makedonskiot kralski dvor, se znae deka toa bilo prifateno vo odreden period od razvitokot na makedonskata dr`ava, a ne deka taka bilo "otsekoga{". Vo prilog na ova }e potencirame deka ne postoi nitu eden natpis na gr~ki jazik na teritorijata na cela Makedonija {to datira od pettiot vek pred Hrista, t.e. od vremeto pred delumnoto prifa}awe na helenskata kultura vo Makedonija. Treba da se spomne deka i onie natpisi vo Makedonija koi bile napi{ani na gr~ki jazik se polni so gramati~ki gre{ki, {to mo`e da bide u{te eden dokaz vo prilog na vistinata deka ovoj jazik im bil tu| na Makedoncite.
No, kakov bil anti~kiot makedonski jazik? Od ovoj jazik zasega se za~uvani samo izvesen broj zborovi. Od niv ne mo`e da se zaklu~i strukturata na ovoj jazik. Fakt e deka pogolemiot del od ovie zborovi se razli~ni od toga{nite gr~ki, iako ima i sli~ni na niv. Za zborovite od anti~ko-makedonskiot jazik koi se sli~ni so gr~kite zborovi se smeta deka i navistina bile pozajmeni od ovoj jazik. (fusnota - Za postoeweto na pozajmeni gr~ki zborovi vo anti~kiot makedonski jazik pove}e objasnuvawa ima vo statijata "The Ancient Macedonians And Their Language"; Council for Research into South-Eastern Europe of the Macedonian Academy of Sciences and Arts, Skopje, 1993, kako i kaj Borza Eugen: "In the Shadow of Olimpus, The Emergence of Macedon", Princeton Univercity Press, Princeton, New Jersey, ISBN 0-691-05549-1, USA, 1990, r.93).
Vpro~em, vakva pojava imalo (i ima) vo re~isi site jazici na svetot. I denes vo makedonskiot jazik se prifa}aat stranski termini za koi glavno ne postojat avtenti~ni analogii. Vo dene{niot makedonski jazik vakvi zborovi, na primer, se: antena, satelit, kompjuter i drugi. I denes vakvite stranski zborovi se prilagoduvaat spored sovremeniot makedonski fonetski sistem. Toa treba da se ima predvid i koga se analizira anti~ko-makedonskiot jazik. Ne mo`e da se sudi za avtenti~nosta i za karakterot na nitu eden jazik samo vrz osnova na pozajmicite {to istiot gi ima prifateno od drug jazik.
Isto taka treba da se ima predvid deka re~isi site za~uvani anti~ko-makedonski zborovi stignale do na{evo vreme preku svojata gr~ka transkripcija, {to isto taka zna~itelno mo`e da ja ote`ni nivnata vistinska identifikacija. Ovde treba da go spomneme fenomenot "Interpretato Graeca" spored koj Grcite gi grcizirale site tu|i zborovi (imenki, glagoli, a posebno li~ni imiwa) od stranskite jazici. Poseben beleg na vakvata gr~ka transkripcija pretstavuva dodavaweto na sufiksot "os", odnosno "s" na ovie zborovi (na {to }e se zadr`ime i vo prodol`enie).
ZBOROT "^ELNIK"
No, i pokraj seto ova, mnogu interesen e faktot {to izvesen broj od originalnite anti~ko-makedonski zborovi, spored svojata etimologija i izgovor, napadno potsetuvaat na soodvetnite dene{ni makedonski (no i na drugi "slovenski") zborovi. ]e spomneme nekolku od niv.
Da po~neme so zborot "tshelniku". Slu~ajot so ovoj anti~ko-makedonski zbor e mnogu interesen. Britanskiot istori~ar Hamond go spomenuva ovoj zbor i negovata etimologija. Pritoa Hamond pi{uva deka zborot "tshelniku" vo anti~kio-makedonskiot jazik zna~el "voda~ na grupa". Hamond pi{uva deka ovoj zbor bil preveden na gr~ki duri vo 14 vek kako "phylarchos". (fusnota - N.G.L.Hammond: "The Macedonian State, Origins, Institutions, and History", Published in the United States by Oxford University Press Inc.,New York.1989, ISBN 0-19-814927-1, r. 6).
Zborot "tshelnik" (~elnik), kako zbor so potpolno ist izgovor i so postolno ista etimologija, e registriran i vo takanare~eniot "staroslovenski jazik" vo Makedonija i toa u{te vo 11 vek! Dokaz za ova e zapisot na vizantiskiot hroni~ar Kekavmen, vo koj toj gi opi{uval nastanite okolu antivizantiskoto vostanie na Petar Deljan vo 11 vek. Pritoa toj pi{uva deka na jazikot na vostanicite (citat): "strategot se narekuva "~elnik"! (fusnota - Makedonia - Sbornik ot dokumenti i materiali, BAN, Sofia, 1978, str. 44). Za Kekavmen se znae deka dobro go zboruval "jazikot na Slovenite" vo Makedonija, pa zatoa i mo`el da go prevede gr~kiot zbor strateg kako "~elnik". (Inaku, strategot vo toa vreme bil visok voen ~in vo Vizantija). U{te pointeresen e podatokot {to zborot "~elnik" (tshelnik), so ist izgovor i so ista etimologija, postoi i vo drugi dene{ni slovenski jazici! Ova zna~i deka ne mo`e da stane zbor za nikakva "slu~ajnost", posebno ako se znae deka postojat stotici iljadi mo`ni etimolo{ki zna~ewa, koi mo`e da gi ima eden zbor, a ovde sre}avame identi~no etimolo{ko zna~ewe za zbor koj ima i identi~en izgovor!
Sekako deka ne dr`i zabele{kata spored koja srednovekovnite Makedonci ednostavno go pozajmile ovoj zbor od jazikot na anti~kite Makedonci, pa zatoa go upotrebuvale vo 11 vek. Do kolku e taka, kako toga{ da se objasni faktot {to, na primer, i dene{nite Hrvati go imaat ovoj zbor vo svojot literaturen jazik? Zarem i Hrvatite go nasledile ovoj zbor od anti~kite Makedonci? Ist e slu~ajot i so dene{nite Bugari i Srbi vo ~ii literaturni jazici ovoj zbor postoi so istiot izgovor i so istata etimologija.
Isto taka, mnogu e verojatno deka preku ovoj termin mo`ebi mo`at da se nasetat i drugi, zasega nepoznati,elementi od anti~kiot makedonski jazik, dokolku se zeme predvid faktot {to ovoj zbor vo dene{niov makedonski jazik e izveden od imenkata "~elo".
Rekovme deka Grcite gi zapi{uvale ne-gr~kite zborovi onaka kako {to }e gi slu{nat bez da znaat vo kakva forma se dadeni. Poradi faktot {to zborot "~elniku" e zapi{an so vokalot "u" na krajot, mislime deka mo`e da se pretpostavi deka ovoj zbor Grcite go zapi{ale vo svojata vokativna forma. Imeno, vokativnata forma na imenkata "~elnik" vo dene{niot makedonski jazik glasi tokmu - "~elniku". Dali mo`ebi Grcite postojano gi slu{ale Makedoncite kako go oslovuvaat svojot voda~ so "~elniku!" (tshelniku!), pa zatoa taka i go zapi{ale ovoj zbor bez da znaat deka istiot e zapi{an vo svojata vokativna forma?
|
"SLOVENSKI" ZBOROVI VO JAZIKOT NA ANTI^KITE MAKEDO
