BUGARITE - NIZ ISTORIJATA NESVESNI ZA SVOJATA NARODNOST

Podatocite sto sledat veruvam deka ke deluvaat kako studen tus kaj neupatenite zastapnici na velikobugarskite hipotezi, koi ednostrano i bezrezervno gi primaat bugarskite propagandni artikulacii kako edinstveno objektivni. Poveke stranski istoriski dokumenti mnogu jasno dokazuvaat deka najgolem del od Bugarite (kako vprocem i drugi balkanski narodi), duri i vo samiot pocetok na 19. vek, voopsto ne znaele sto se po narodnost, a za nekakva bugarska razviena kultura i da ne zboruvame.

Kako dokaz za gorenavedenite tvrdenja ke se posluzime so bugarski knigi, no i so opstopoznati podatoci. Taka, na primer, vo 1987 godina (znaci vo vremeto na todorzivkovistickoto ednoumie) vo Sofija e objaven sedmiot tom od patepisite sto stranskite patepisci gi pisuvale za vreme na nivnata poseta vo Bugarija. Konkretno ovoj tom nosi naslov "Angliskite patepisci za Bugarija" i istiot e posveten na izvestaite dadeni od strana na angliskite patepisci (vkupno 31 na broj), koi, pocnuvajki od 16. pa se do pocetokot na 19. vek, prestojuvale vo Bugarija.

Preveduvacot na ovaa kniga i nejzin prireduvac, bugarskiot istoricar Marija Todorova i samata tvrdi deka vo stoticite stranici sto gi ostavile ovie publicisti za Bugarija, terminite Bugarija i Bugari mosne malku ili voopsto ne se spomnuvaat. Naprotiv, vo nekolku patepisi, avtorite, kako rezultat na svoite razgovori so mesnite etnicki Bugari, sosema jasno zapisale deka vo Bugarija ziveat Srbi, pa duri i Grci!

Sto se odnesuva do nekakva razviena bugarska kultura od ovoj period, patepiscite takva recisi i ne spomenuvaat, ili ako spomenuvaat, togas ne mnogu pofalno (pa duri i navredlivo) se izrazuvaat za nea.

Inaku, ovie patepisci teritorijata na Bugarija sosema jasno ja locirale vo oblasite pomedju Stara Planina, Dunav, Timok i Crno More (znaci nikade ne stanuva zbor za Makedonija kako za nekakva bugarska zemja).

Niz brojni istoriski dokumenti od Sredniot vek (no i podocna) za Bugarite se srekavaat najmalku 15 razlicni etnicki determiniranja. Od ova nedvosmisleno moze da se zakluci deka, vo kolku Bugarite otsekogas bile svesni za svoeto bugarsko etnicko poteklo (kako sto se na primer Anglicanite i drugi), ne bi postoel volkav broj na stranski dokumenti i svedostva od toa vreme, vo koi Bugarite bile tretirani, ne samo kako Srbi i kako Grci, tuku i kako: Vlasi, Iliri, Goti, Huni, Mizi, Panonci, Mirmidonci, Tribali, Turci, Gagauzi, Skiti, Burzari, pa duri i kako Hrvati! Posebno znacajni se svedostvata za dobrovolnoto inakvo sebedeklariranje na Bugarite, i toa duri vo 19. vek!

Vo kontekst na ova da gi spomeneme i razlicnite determiniranja na teritorijata na Bugarija na starite geografski karti (od koi nekoi se i od 19. vek), vo koi teritorijata na denesna Bugarija bila oznacena kako: Trakija, Romanija i sl.

SOFIJA - OZNACEN KAKO MAKEDONSKI GRAD!

Sega da kazeme nesto i za togasnite stranski svedostva vo vrska so bugarskata kultura. Bugarite, kako i site porobeni narodi pod Turcija, sozdavale svoja kultura, onolku kolku sto mozele vo tie teski vreminja. Ostaveni se znacajni dela vo umetnosta (arhitekturata, slikarstvoto, narodnoto tvorestvo...). Sepak, seto toa kako da ne bilo sosema dovolno za prefinetiot vkus na stranskite patepisci, koi ne mnogu pofalno se izrazuvale za opstoto i poedinecno kulturno nivo na Bugarite. Nekoi duri i navredlivo ja omalovazuvale bugarskata kultura i vakvite svedostva veke se objaveni vo samata Bugarija i toa vo prethodno navedenata kniga, priredena od strana na bugarskata publicistka Marija Todorova.

Recisi site patepisci koga zboruvaat za bugarskata kultura, nejzinite koreni gi lociraat vo antikata (znaci vo periodot pred doa|anjeto na Bugarite od Azija) i pritoa znacajno mesto mu e otstapeno na mitskiot trakiski kral Orfej. Ona sto za nas e vazno e faktot deka dobar del od bugarskata kultura se povrzuval i so Makedonija i toa konkretno so zlatniot period na anticko-makedonskata drzava. Ova e sosema sprotivno od tvrdenjata na denesnite bugarski propagandisti, koi zboruvaat za nekakva bugarska kultura vo Makedonija.

Taka na primer, eden od patepiscite, koi pocetocite na bugarskata kultura ja vrzuvaat direktno za Makedonija e angliskiot patepisec DZon Barbari. Toj vo 1665 godina, go posetil gradot Plovdiv (togasen Filipolis), za koj grad zapisal:

"Gradot, sto porano se vikal Peneropolis, sega se vika Filipolis, spored imeto na Filip Makedonski, koj go osnoval ovoj grad. Ovoj grad se protega blizu do edna golema ramnina i se mie od poznatata reka Hebros, koja sega se narekuva Marica."

Interesno e da se spomne deka od vremeto na Tretata krstonosna vojna (kraj na 12. vek), na krstonoscite gradot Plovdiv im bil prikazan kako grad vo - Makedonija. Vo Istorijata na krstonoscite, vo vrska so severoistocnata granica na Makedonija, pisuva:

"Filipol (Plovdiv, z.m.) e bogat i poznat grad, koj e raspolo`en na samiot po~etok od Makedonija."

No toa ne e se vo vrska so determiniraweto na bugarskite gradovi kako makedonski. Patepisecot Henri Blaunt vo 1634 godina ja posetil Sofija. Kako rezultat na soznanijata do koi dosol tamu, ovoj patepisec zapisal nesto, sto za denesnite velikobugarski propagandisti deluva sokantno:

"Sofija, spored ovdesnoto administrativna podelba, e glaven grad na Bugarija, no geografski ovoj grad se naodja vo Makedonija, blizu do granicata so Tesalija."

Vo prodolzenie Blaunt dava opis na ubavinite na ovoj grad - sakralni i duhovni objekti, ubeden deka tie se delo na Makedonci (stom gradot Sofija se naodjal vo Makedonija).

I za Rilskiot manastir, postojat svedostva deka se naodjal vo Makedonija! Samite monasi od ovoj manastir, vo 17. vek tvrdele deka Rilskiot manastir e del od Makedonija. Vo 1627 godina, monasite od ovoj manastir napisale pismo do ruskiot car, vo koe, pomedju drugoto se veli:

"Pismoto e napisano vo Makedonija vo bratstvoto na prepodobniot otec Jovan Rilski."


JAZIKOT STO BUGARO-AZIJATITE GO PRIMILE OD MAKEDONCITE BIL NERAZBIRLIV ZA NIV

Vo poveke geografski karti od samiot pocetok na 19. vek i gradot Kustendil (so okolinata), kako i Gjuesevo, se smesteni vo granicite na Makedonija. Takov e slucajot na geografskite karti na Balkanot objaveni vo Viena (1812 i 1822 godina), potoa na geografskata karta na Balkanot, objavena vo Pariz (1814 godina), na geografskata karta objavena vo Belgrad (1853 godina),na geografskata karta objavena vo Italija (1855 godina) i drugi.

Sto se odnesuva do tvrdeweto za navodnata vekovna starobugarska knizevnost, brojni podatoci od toa vreme zboruvaat deka duri i vo pocetokot na 19. vek, najgolemiot del od Bugarite, ne samo sto bile nepismeni luge, tuku tie nemale nitu svoj knizeven bugarski jazik (koj jazik, kako sto e poznato, e sozdaden duri vo sredinata na 19. vek).

MAKEDONIJA NA MAKEDONCITE, BUGARIJA NA BUGARITE!