|
Pravdata vo racete na silata
Golemite sili, prvenstveno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ija re~isi cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. I tri meseci podocna, pak bez gri`a na sovesta, so odlukite na Berlinskiot kongres, pak ja vratija Makedonija vo Osmanliskata imperija
Preku Razlove~koto, Pijane~koto, Kumanovskoto, Krivopalane~koto vostanie i u~estvuvaj}i so brojni dobrovolni ~eti vo srpsko-turskata i rusko-turskata vojna, Makedonskiot narod imal silni pridonesi vo razre{uvaweto na Isto~nata kriza. Me|utoa, golemite sili, osobeno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ile re~iis cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. Tri meseci podocna, pak bez gri`a za makedonskiot narod, golemite sili so odlukite na Berlinskiot kongres povtorno ja vratija Makedonija vo sostavot na Osmanliskata imperija. Takvata odluka kaj makedonskiot narod predizvikala razo~aruvawe i gubewe na doverbata vo pravednosta na kongresot, vo iskrenosta na politikata na golemite sili i vo odnosot na sosedite kon makedonskoto pra{awe.
Predlogot, soglasno ~lenovite 23 i 62, na Makedonija da i se dade politi~ka i verska avtonomija vo ramkite na Osmanliskata imperija bil do~ekan kako obi~na fraza, bidej}i takvite re{enija nikogo ne obvrzuvale, nitu, pak, bile predvideni sankcii za nivnoto neizvr{uvawe. Vedna{ potoa makedonskite dejci upatuvale brojni protesti i prigovori na odlukite na Berlinskiot kongres. So odlukite na Berlinskiot kongres bile definirani granicite na Osmanliskata imperija, vo ~ii ramki i bila dadena mo`nost da si ja sreduva vnatre{nata sostojba kako mo`e i umee. Vedna{ potoa vo Makedonija se dovlekuvale voenite sili od Bosna, od Srbija i od Bugarija, a se ispra}ale i novi od Turcija. Od centralna oblast na evropska Turcija, Makedonija sega stanala nejzina pograni~na teritorija. Toa pretpostavuvalo anga`irawe na brojni voeni sili, zaostruvawe na vladeja~kiot sistem, dano~nata politika, kaznenite merki, i seto toa zna~elo vlo{uvawe na `ivotot na makedonskiot narod.
Vo toa vreme, edinstven povolen uslov bilo prisustvoto na srpskite i ruskite voeni sili na severnata granica na Makedonija i vo novosozdadenoto Kne`evstvo Bugarija, kako i sozdadenata Ruska zona na makedonskata teritorija vo Gornoxumajskata okolija. Donekade povolen uslov pretstavuvale i ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot kongres, so koi Turcija trebalo vo Makedonija da sprovede politi~ka, {kolska i verska reforma kakva {to bila predvidena za Krit. Blizinata na ruskata vojska go zgolemuvala borbeniot moral kaj organizatorite i vostanicite, a vo ~lenovite 23 i 62 se iznao|ala me|unarodno-pravnata mo`nost za organizirawe i krevawe na vostanie. Pokraj navedenive te{kotii, sostojbata vo Makedonija ja vlo{uvalo i doseluvaweto na turskite i na muslimanskite begalci-maxari, koi po stesnuvaweto na turskata imperija po Berlinskiot kongres, se doselile vo Makedonija.
PODALEKU OD ZULUMITE
Spored francuskite izvori, Makedonija stanala pribe`i{te kako na eden del od otpadnicite na otomanskata armija, taka i na muslimanite koi prebegnale od Bugarija, od Bosna, od Hercegovina i od drugi oblasti. Okolu 60 000 semejstva se nao|ale vo gradovite i selata i bile vseleni vo domovite na hristijanite. Turcite-begalci razdvi`eni po celata teritorija na Makedonija, glavno gi formirale ba{ibozu~kite odredi. Poradi nivnite zlostorstva, pove}e od dveste hristijanski sela se iselile vo Srbija i vo Bugarija. Pokraj grabe`ite od turskite begalci, makedonskiot narod pla}al i brojni danoci na turskata vlast, a osobeno te{ki nameti mu pri~inuvale rekviziciite na turskata armija, koja po Berlinskiot kongrs se zgolemila na 80 bataljoni. Delovi od ovaa armija odele nasekade niz Makedonija i se izdr`uvale na smetka na mestata {to gi posetuvale. Pokraj ovie, pusto{eweto vo Makedonija osobeno go zgolemuvale Albancite, koi od otomanskata vlada dobile pu{ki martinki i golemo koli~estvo municija, pa pretstavuvale zna~ajna sila. Pred niv se ~uvstvuvale nemo}ni i otomanskite vlasti, a svoe vladeewe vovele duri i vo Skopje, so {to, vsu{nost, bile edinstveni gospodari vo zemjata. Poradi takvata sostojba, francuskiot konzul vo Sofija predlagal Makedonija da ja okupira nekoja od neutralnite sili so cel da se spasi hristijanskoto naselenie.
Golemite dolgovi {to Turcija im gi pla}ala na golemite sili go sogolile makedonskiot narod do koska. Selanstvoto gi podnelo glavnite naturalni i pari~ni dava~ki. Makedonskite selani i pla}ale nad 30 vidovi danoci, so {to se pretvorile vo rabotnici samo za opstanok, vo obi~no ~ove~ko su{testvo. Nivnata `ivotna i imotna nesigurnost, kako i semejnata ~est, zaedno so socijalnata, bila tokmu zagrozena {to `ivite im zaviduvale na mrtvite. Vo takvi `ivotni uslovi, zapo~nalo samovooru`uvaweto i samoorganiziraweto na makedonskiot narod za samoosloboduvawe od osmanliskoto vladeewe. Nedostigot na edinstvena revolucionerna politi~ka organizacija zna~itelno go ote`nuvalo organiziraweto i rakovodeweto na vooru`enoto vostanie, {to bilo pri~ina da se pojavat nadvore{ni sili, koi imale za cel da go iskoristat makedonskoto vostanie za sopstveni celi.
PODGOTOVKITE ZA MAKEDONSKOTO (KRESNENSKOTO) VOSTANIE
Podgotovkite za vostanie vo Makedonija zapo~nale vedna{ po zavr{uvaweto na Rusko-turskata vojna i po zaklu~uvaweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor. Makedonskiot narod, osobeno istaknatite makedonski dejci, osloboduvaweto na Makedonija ne go gledale vo nejzinoto prisoedinuvawe kon Bugarija, pa se sprotivstavile na odredbite na Sanstefanskiot dogovor. Razo~aruvaweto bilo golemo i vo odnos na ruskite pregovara~i, koi Makedonija mu ja dodelile na idnoto bugarsko kne`evstvo, a ne odredile ruski trupi da ja okupiraat i na toj na~in da ja {titat od Turcite, ~ij karakter vo osnova bil voinstven i ne dozvoluvale da im bide odzemeno ona {to go osvoile so me~. Za Turcite bilo nerazbirlivo preku eden pismen dogovor da im se odzeme zemja so koja upravuvaat.
Makedonskiot narod ve}e gi zagubil nade`ite za osloboduvawe od nadvor, bidej}i golemite sili vo 1870 godina namesto obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija go stavile pod jurizdikcija na Bugarskata egzarhija; na carigradskata konferencija vo 1876 go podelile me|u Bugarija i Turcija, so odredbite na preliminarniot Sanstefanski dogovor vo 1878 godina re~isi celosno bil staven vo ramkite na bugarskata dr`ava. Po donesuvaweto na re{enijata na Berlinskiot kongres, Makedonija povtorno bila vratena pod turska uprava. Poradi toa, nezadovolstvoto na makedonskiot narod maksimalno se zgolemilo, bidej}i ne mo`el da veruva deka Evropa odbila da go prifati osloboduvaweto na Makedonija. Zgora na toa, vo Makedonija se povlekle ostatocite na osmanliskata vojska od novosozdadenite nezavisni zemji, najgolemite antihristijanski muslimani, brojni muslimanski begalci, pa se zgolemil ba{ibozlukot, poradi {to taa stanala centar na bezredija.
Vo takvata op{ta sostojba, kaj makedonskiot narod narasnal patriotizmot, se vozdignal borbeniot duh i zapo~nalo samoorganiziraweto i samovooru`uvaweto za sopstvenoto osloboduvawe. Po zagubata na doverbata vo Rusija i vo Evropa, idejata bila deka makedonskiot narod za svojata sloboda mora samiot da se izbori so svoite vnatre{ni sili i sredstva. Me|utoa, se pojavile i nadvore{ni sili, koi isto bile nezadovolni i so odlukite na Berlinskiot kongres, no koi imale za cel povtorno da ja formiraat Sanstefanska Bugarija za da gi ostvarat ruskite interesi. Nadvore{nite sili bile pottiknuvani, organizirani i rakovodeni od slovenskite komiteti vo Petrograd i vo Moskva i od bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Me|utoa ovie sili imalo i Makedonci koi ble {koluvani vo Rusija i vo Bugarija i koi ja prifa}ale ruskata odnosno bugarskata golemodr`avna ideja.
Isto taka, po odr`uvaweto na Berlinskiot kongres, brojni bile begalcite koi od Makedonija zaminuvale vo oslobodenoto Kne`evstvo Bugarija. Osobeno se iseluvala inteligencijata, koja dotoga{ bila vo slu`ba na Bugarskata egzarhija vo Makedonija. Me|u takvite bile mitropolitite Natanail Ohridski, Kiril, Panaret, potoa Josif Kova~ev, P. Urumov, D. Karamfilovi~, Vasil Dijamandiev i drugi koi, kako privrzanici na egzarhijata, barale revizija na Berlinskiot dogovor i se vklu~ile vo bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Iako so sprotivni celi, nadvore{nite i vnatre{nite sili podgotovkite za vostanie vo Makedonija gi sproveduvale istovremeno. Nadvore{nite smetale deka so zaedni~ki sili Makedonija treba da se oslobodi od Turcite, a potoa lesno da gi pokorat makedonskite vnatre{ni sili, a na toj na~in Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija.
PODGOTOVKITE NA VNATRE[NITE SILI
Otkako se uverile vo egoisti~kite interesi na golemite sili, makedonskite dejci se svrtile kon makedonskite krugovi, kon samoorganiziraweto i gi zapo~nale podgotovkite za osloboduvawe i osamostojuvawe so sopstveni sili. Bez ogled na toa {to ja zagubile doverbata vo Rusija, osobeno po vklu~uvaweto na Makedonija vo Sanstefanska Bugarija, sepak poradi blizinata na ruskata vojska, nade`ite bile svrteni kon Rusija. Prisustvoto na ruskata vojska vo ]ustendil i Gorna Xumaja (denes Blagoevgrad), kako i razdvi`enosta na makedonskite vostani~ki i ajdutski ~eti, osobeno akciite na ~etite vo Pijanec, razoru`uvaweto na muslimanskoto naselenie i vospostavuvaweto na narodnata vlast kako i avtoritetot na Iqo Male{evski i Dimitar Pop Georgiev Berovski, pretstavuvale silen motiv i vo drugite kraevi na Makedonija da se pojavat novi vojvodi i ~eti i da se agitira za vostanie i osloboduvawe na Makedonija. Pokraj dobrovolnite ~eti, koi po rusko-turskata vojna se obedinile i pod komanda na Iqo Male{evski dejstvuvale vo Male{evsko, Palane~ko i Radovi{ko i ~etata na Dimitar Pop Georgiev Berovski, koja dejstvuvala vo Razlove~ko i Kar{ijakot, se pojavile i ~etite na Stojan Karastoilov, Todor Paleskarija, Stojo Torolinko, Ko~o Qutata, Stojko od Caparevo i drugi.
Sproti vostani~kite dni
So anuliraweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor i po donesuvaweto na Berlinskite re{enija, slovenskite komiteti od Petrograd i od Moskva, soglasno na golemoruskata politika, prezemale mnogubrojni aktivnosti za da go pottiknat na vostanie makedonskiot narod, a potem Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija
Vo avgust 1878 godina zapo~nalo organiziraweto za masovno vostanie, koe imalo osloboditelni i dr`avnotvorni celi. Zapo~nalo dogovaraweto na odredeni akcii. Na 6 septemvri 1878 godina, Dimitar Pop Georgiev Berovski gi izvestil svoite drugari vojvodi deka se sostanal so ruskiot gubernator vo Sofija, deka zboruval za prezemenoto delo i deka trgnal na drug sostanok vo Rilskiot manastir. Na sostanokot od 8 septemvri vo 1878 godina odr`an vo Rilskiot manastir pome|u porane{niot ohridski mitropolit Natanail od seloto Ku~evi{te i toga{nite ruski upravnici na ]ustendil i na Dupnica, Ovsjanin i [ev~enko, pokraj prisustvoto na Iqo Male{evski, se spomnuva i Dimitar Pop Georgiev Berovski. Na toj sostanok se analizirala postoe~kata voeno-politi~ka sostojba vo Makedonija i se zboruvalo za podgotovkite na edno op{to makedonsko vostanie. Na 10 septemvri istata godina, Berovski dobil polnomo{no od vidnite gra|ani na Gorna Xumaja da organizira mesni stra`i pokraj granicata, za da gi ~uvaat pograni~nite sela od ~estite turski napadi. Za taa zada~a mu bila opredelena nagrada od 2000 gro{a mese~no i bil postaven za glavatar na narodnata stra`a pokraj granicata. Pokraj ovaa dol`nost, Berovski, mitropolitot Natanail i Iqo Male{evski gi vr{ele agitaciono-organizaciskite podgotovki. Se sostanuvale so drugi vojvodi, istaknati ajduti i drugi vidni lu|e i agitirale narodot da se podgotvuva za vooru`eno vostanie.
Organizatorite na vostanieto - Berovski, Male{evski i Natanail - odredile grupa pratenici koja odnela pismo do okru`niot na~alnik na ]ustendil, Ovsjanin, vo koe, pokraj drugoto, od rakovoditelot na Privremenata ruska vlada vo Bugarija, Dondukov - Korsakov, barale oru`je za okolu 900 lu|e, koi imale svoe rakovodstvo i ~ekale soodveten moment. Nezadovolstvoto od Sanstefanskiot, a potoa i od Berlinskiot dogovor, predizvikalo vostani~ko raspolo`enie i vo oblasta me|u Bitola, Ohrid i Prespa. Vo tekot na juli, na planinata Bigla dejstvuvala ~etata na Vasil vojvoda od Resen, ~ija brojna sostojba iznesuvala okolu 500 du{i. Vo reonot na Vele{ko i [tipsko, pokraj ~etata na Iqo vojvoda, dejstvuvala i ~etata na Kostadin Bufski. Vo Ohridsko, so organiziraweto na ~etite se zafatil Stojan Vezenkov. Vo Kostursko, Ko`ansko i Lerinsko dejstvuvale ~etite na Stefo Nikolov, Mitre vojvoda i drugi, koi o~ekuvale deka so razre{uvaweto na Isto~nata kriza }e se re{i i makedonskoto pra{awe. Nezadovolstvoto od odlukite na Sanstefanskiot i Berlinskiot dogovor vo Makedonija vo letoto 1878 godina ja v`e{tilo atmosferata, a vostani~kata sostojba ja zafatila celata makedonska teritorija.
PODGOTOVKITE NA NADVORE[NITE SILI
So anuliraweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor i po donesuvaweto na berlinskite re{enija, slovenskite komiteti od Petrograd i Moskva, soglasno golemoruskata politika, prezemale brojni aktivnosti za da g pottiknat na vostanie makedonskiot narod, a potoa Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija i na toj na~in da gi ostvarat ruskite celi programirani so Sanstefanskiot preliminaren dogovor.
Poradi tie pri~ini, vedna{ po objavuvaweto na odlukite na Berlinskiot dogovor, pe~atot, privrzan kon panslavizmot, zapo~nal da gi objavuva izjavite deka negovoto veli~estvo carot pove}e nema da ostane gluv na prekolnuvawata od mnogu nesre}nite Makedonci i deka ruskata vojska }e ja okupira Makedonija. So cel da se potvrdat vetuvawata od ruskiot pe~at, do pove}e vidni Makedonci bile isprateni pisma od ruskiot Glaven {tab. Vo niv se predviduval denot na triumfalnoto vleguvawe na Rusite vo Makedonija i imenuvawe na idniot guverner. Zazemaweto na Makedonija bilo proektirano i realizacijata na planot trebala da otpo~ne so bugarskite vostanici koi gi dr`at planinite, i so Kozacite koi }e gi preplavat poliwata na Makedonija.
Planot za vostanie vo Makedonija bila edna ve{ta mahinacija skovana nabrzina i vedna{ po ruskata okupacija vo Bugarija, a u{te pove}e otkako golemata Bugarija od dogovorot vo Sanstefano bila svedena na polovina so dogovorot vo Berlin i, pokraj drugoto, oddale~ena od sredozemnomorskoto krajbre`je. Ovaa konspiracija e delo na panslovenskite komiteti vo Petrograd i vo Moskva, potpomognati od komitetite Edinstvo, formirani vo Bugarija, koi bile naso~uvani, ohrabruvani i pomagani od ruskite vlasti, vklu~uvaj}i go tuka pred se knezot Dondukov - Korsakov. Toj imal za cel so pomo{ na vostanie vo Makedonija povtorno da ja sozdade golema Bugarija i kako knez da vladee so nea. Spored ruskite planovi, vode~kiot komitet vo Bugarija, odnosno vo Sofija, koj bil upravuvan direktno od Rusija, imal na raspolagawe dva potkomiteta: vo ]ustendil i vo Dupnica. Prviot imal zada~a da pottiknuva na vostanie kon zapad, kon Kriva Palanka, Kumanovo i Skopje, vtoriot komitet imal zada~a da gi pottikne ~etite koi bi dejstvuvale paralelno po dolinite na rekite Struma i Mesta i da se spu{tat do Orfanskiot Zaliv i do Egejsko More. Na toj na~in vo ruskite planovi bilo sodr`ano da go krenat na vostanie bugarskoto i gr~koto naselenie vo Makedonija, vo Trakija i vo Isto~na Rumelija, da go uni{tat ili progonat muslimanskoto naselenie i da gi prisoedinat ovie vostanati zemji kon Bugarija za najposle da sozdadat edna golema nezavisna zemja pod za{tita, patronat duri i pod vlast na Rusija, koja, preku knezot Dondukov - Korsakov, bi vladeela so taka sozdadenata Bugarija. Poradi tie pri~ini, ruskite komiteti ispra}ale pari, oru`je i municija. Pokraj toa {to imale zada~a da vr{at obuka so vostanicite, ruskite oficeri bile odredeni i da rakovodat so vostanieto.
Sproveduvaj}i ja golemodr`avnata ruska politika, slovenskite komiteti gi pottiknale golemobugarskite sili da sozdavaat komiteti koi vo imeto na panslavizmot }e go pomagaat i poddr`uvaat makedonskoto naselenie vo borbata za osloboduvawe od Turcite i za prisoedinuvawe kon Bugarija. So takvi celi, Stefan Stambolov i Quben Karavelov so grupa golemobugarski dejci na 29 avgust 1878 godina vo Trnovo go formirale prviot komitet Edinstvo i go narekle blagotvoritelen. Potoa takvi komiteti bile formirani vo Sofija, ]ustendil, Dupnica, Gorna Xumaja i vo drugi gradovi vo Bugarija i vo stranstvo. Osnovna zada~a na ovie komiteti bila da go sozdavaat edinstvoto na site Bugari. Sofiskiot komitet Edinstvo, koj bil pod direktno vlijanie na privremenata ruska vlada vo Bugarija, odnosno pod komanda na knezot Dondukov - Korsakov, za kuso vreme stanal rakovoden centar na site blagotvoritelni komiteti Edinstvo.
Na 3 oktomvri 1878 godina, vo Gorna Xumaja e formiran komitet Edinstvo, vo ~ij sostav vlegle i Makedoncite Arsenie Konstancev i Georgi ^olakov. Pretsedatel na ovoj komitet bil K. Bosilkov, a sekretar Ivan Kozarev. Ovoj komitet imal zna~ajno vlijanie i go snabduval vostanieto so oru`je, lekovi i so drugi sredstva. Prisustvoto na Makedoncite vo ovoj komitet i blizinata na makedonskite ~eti vlijaele vrz toa rakovodstvoto na ovoj komitet da ima mnogu porealen stav kon makedonskoto vostanie otkolku drugite komiteti Edinstvo koi ja zastapuvale isklu~itelno golemobugarskata kauza.
PLANOVITE ZA KRESNENSKOTO VOSTANIE
Makedonskiot vostani~ki komitet ne raspolagal so nekoj poseben plan za izveduvawe na akciite i anga`irawe na silite, bidej}i izveduvaweto na akciite zaviselo od protivni~kite dejstva, a vooru`enite sili se formirale vo tekot na borbenite dejstva. Me|utoa, so vnimatelna analiza na Pravilnikot (Ustavot) na makedonskiot vostani~ki komitet, se voo~uva deka planot na vnatre{nite sili bil da go otfrlat turskiot jarem. Vostanieto trebalo da zapo~ne tamu kade {to imalo najdobri uslovi za uspeh, kade {to postojat pomali ~eti, kade {to narodot imal iskustvo i doverba vo makedonskiot vostani~ki komitet i kade {to vostani~koto rakovodstvo imalo najgolema doverba kaj narodot. Najdobri predvostani~ki uslovi postoele vo male{evsko-kresnenskiot kraj, kade {to, ne taka odamna, bilo krenato Razlove~koto vostanie. Pri izborot na objektot na prviot napad, glavniot vovoda Stojan Karastoilov naglasil deka prvite dejstvija treba da zapo~nat po dolinata na rekata Struma, bidej}i go poznava toj reon. Vostani~kiot komitet go prifatil toj predlog i go pro{iril so misleweto deka po objavuvaweto na vostanieto i osloboduvaweto na okolnite mesta, treba da se vospostavi i zacvrsti narodnata vlast vo oslobodenite sela, da se sozdadat uslovi za doa|awe na novi borci i za izdr`uvawe na makedonskata vostani~ka vojska, a potoa vostanieto da se {iri paralelno po dolinite na rekite Struma i Mesta kon Orfanskiot Zaliv i Egejskoto More. Po osloboduvaweto na toj prostor, vostanieto bi se pro{irilo kon dolinata na Vardar. Ovoj prostor imal strate{ko zna~ewe poradi glavnite pati{ta koi od Turcija preku Serez vodele kon Skopje i ponatamu na sever.
Vostanieto bi zapo~nalo kako lokalno, a potoa bi se pro{irilo niz cela Makedonija. Vo nego bi u~estvuvale lu|e od samata Makedonija koi se ~uvstvuvaat Makedonci i koi ja sakaat slobodata na svojata tatkovina. Vo vostanieto mo`ele da u~estvuvaat i site makedonski `iteli bez ogled na verata i narodnosta. Site koi im sakaat dobro na Makedoncite mo`ele da u~estvuvaat vo vostanieto, dokolku se pokoruvaat na makedonskiot vostani~ki komitet i iskreno se zalagaat za osloboduvawe na Makedonija. Na blagotvoritelnite komiteti nadvor od Makedonija im se dozvoluvalo da go pomagaat vostanieto, a glaven predmet i gri`a da im bide: sobirawe na pari~na pomo{, oru`je i municija, obleka od sekakov vid, hrana i drugi potrebi i da gi ispra}aat vo odnapred opredeleni mesta. Zna~i, samo tie {to }e gi po~ituvaat odlukite na makedonskiot vostani~ki komitet mo`ele da bidat pripadnici na makedonskata vostani~ka vojska, bidej}i nivna cel, odnosno celta na makedonskoto vostanie, bila osloboduvaweto na Makedonija - zemjata na slavnite slovenski prosvetiteli sv. Kiril i Metodij.
Ruski plan za golemo bugarsko kralstvo
So ovoj plan se predviduvalo: da se sobere i da se izvr{i obuka na {to e mo`no pogolema sila pred da nastapat lo{ite vremenski denovi. Kon vostanicite da bidat pridodadeni ruski vojnici vo soodnos od trojca Rusi na dvajca Bugari
Planot na nadvore{nite sili poteknuval od ruskite slovenski komiteti, a go sproveduvale bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo i ruskite oficeri, ~ii edinici privremeno se nao|ale vo Bugarija. Argumentite na ruskite komiteti se sostoele vo toa {to Rusija napravila so vostanieto vo Bosna i so te{kotiite vo Avganistan da im bidat vrzani racete na Avstrija i Anglija, taka {to sega carot mo`e da veti deka, ako na Bugarite im uspee osloboduvaweto na Makedonija od Turcite, toj }e sozdade edno mo}no bugarsko kralstvo, vo koe }e bidat opfateni site Bugari od Turcija.
Soglasno takvite celi so planot se predviduvalo: da se sobere i izvr{i obuka na {to e mo`no pogolema sila pred da nastapat lo{ite vremenski denovi. Kon vostanicite da bidat pridodadeni ruski vojnici vo soodnos od trojca Rusi na dvajca Bugari. Ruski sili od 25 000 pe{adija, 5.000 kowanici i 2 artileriski baterii trebalo da bidat stacionirani po dol`inata na granicata na Makedonija kako moralna potkrepa, a mo`ebi vo izvesni uslovi i kako materijalna potpora na vostanicite. Duri e re~eno deka ovie trupi }e gi okupiraat i dr`at onie teritorii {to }e mo`at vostanicite da gi oslobodat, i na toj na~in da im ovozmo`at da napreduvaat bez strav od napadi vo nivnata zadnina.
Spored planot na ovie komiteti, odnosno na nadvore{nite sili, vo po~etokot na oktomvri 1878 godina, vo ]ustendil bile sobrani 7.080 dobrovolci Bugari i Grci, od koi 2.500 se demobilizirani vojnici, od rusko-turskata vojna 1.750 makedonski Grci i Kucovlasi, ostatokot bile Bugari (ajduti, avanturisti i selani) od site kraevi na evropska Turcija. Slovenskite komiteti planirale ovaa sila da ja stavat pod komanda na majorot Kalmikov, Rusin avanturist, koj slu`el vo srpskata vojska, pa ja napu{til za da se priklu~i kon bugarskoto dvi`ewe. Pod negova komanda bile polkovnikot ^aski, Rusin, ispraten od slovenskiot komitet vo Moskva, potoa Ilievi} i Jovanovi} - Crnogorci, i Vasil vojvoda.
Slovenskite komiteti planirale na ovie sili da im se priklu~at Georgi vojvoda (G. Pulevski) i Ilija od Male{ (dedo Iqo), 3.000 borci od Pijane~kata kaza. Pokraj navedenive, od reonot na Vidin pod vodstvo na mitropolitot Antim pristignale 600 dobrovolci. Mitropolitot od Ohrid (Natanail) i vladikata od [tip isto taka opa{ale sajbi, a se prijavuvale i drugi dobrovolci. Slovenskite komiteti o~ekuvale do 22 oktomvri 1878 godina da raspolagaat so sili od 12.000 lica. Kon ovie bile dodadeni 18.000 Rusi (spored soodnosot trojca Rusi na dvajca Bugari), so {to brojot na silite vo po~etokot na zimskata sezona }e iznesuval 30.000 lica.
So tie sili, slovenskite komiteti planirale da ja okupiraat Makedonija i da ja prisoedinat kon Bugarija. Za rakovoden komitet na vostani~kite sili slovenskite komiteti go odredile sofiskiot komitet Edinstvo a ]ustendilskiot i Xumajskiot da go predvodat vostanieto vo soodvetnite oblasti. ]ustendilskiot komitet trebalo da dejstvuva na zapad i da gi zavladee oblastite kade {to minuva patot na pravecot Skopje-Kumanovo - Kriva Palanka. Xumajskiot komitet trebalo da dejstvuva na jug na pravecot Xumaja, Nevrokop, Melnik, Serez, do Kavala. Strategiskiot plan na ovie komiteti vo vrska so vooru`enite dejstva vo Makedonskoto (Kresnensko) vostanie predviduval borbenite dejstva da imaat povremen karakter, da se vodat vo blizinata na bugarskata granica i na razli~ni prostori niz cela Makedonija. Dodeka komitetite na nadvore{nite sili (slovenskite i dobrotvoritelnite) planirale da predizvikuvaat sudiri i me|usebni masakri so cel da i doka`at na Evropa deka e nevozmo`no vo Makedonija zaedno da `iveat hristijani i muslimani, pa poradi toa hristijanite da gi prisoedinat kon Bugarija, vnatre{nite sili imale za cel osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe na samostojna i nezavisna dr`ava. Me|utoa, slovenskite komiteti ne uspeale da sozdadat takvi vooru`eni sili kako {to predviduvale vo svoite planovi.
|
Pravdata vo racete na silata
