Kade ste bugarcheta? Vie se mislite za jaki / Политика, Свят / Македония

Boris VISHINSKI: Za knigata "Kralstvoto na Slovenite" od Mauro Orbini
December 6 2002 at 6:16 AM VMRO (Login VMRO)
1. Macedonian

--------------------------------------------------------------------------------

Boris VI[INSKI: Za knigata "Kralstvoto na Slovenite" od Mauro Orbini

Povelbata povtorno e objavena vo 1601 godina Makedoncite ne se Grci, velel Aleksandar Makedonski
Od poodamna me interesira{e celata kniga "Kralstvoto na Slovenite" od Mauro Orbini. Toa e ve}e podzaboravena kniga, objavuvana vo delovi, a sepak vo nea ima nekoi vistini {to bi trebalo odnovo da se objavat, bez ogled na toa kakva nosivost sodr`at vo sebe.

Mauro Orbini e edna interesna srednovekovna li~nost, `ivee na me|ata me|u XVI i XVII vek. Toj e poznat patopisec, istori~ar, a nekoi go smetaat i za tatko na panslavizmot.

Roden e vo Dubrovnik, `ivee i raboti vo Italija. Vo svoite istoriski istra`uvawa bil smel, se potpiral vrz fakti i zaklu~ocite {to gi donesuval bile vo slu`ba na slovenstvoto. Toj dlaboko navlegol vo istorijata na Slovenite, se razbira, kolku {to mu ovozmo`uvalo negovoto vreme. Nekade toj ima nejasni obele`ja, a mnogu raboti i ne mo`el da gi sogleda. Me|utoa, seto ova ne go ka`uvam za da presuduvam kako nekoj istori~ar, tuku da iznesam samo nekolku stranici od toa prekrasno delo nare~eno "Kralstvoto na Slovenite". Taa kniga e mnogu retka i mi dojde do raka da ja vidam i da ja fotokopiram vo Vatikanskata biblioteka, esenta 1990 godina. Knigata na Orbini ima preku petstotini stranici vo golem format. Objavena e 1601 godina vo Pezaro. Vo nea toj dava {irok pogled vrz razvitokot na slovenskite narodi, so poseben del za Ju`nite Sloveni.

Vo knigata "Kralstvoto na Slovenite" posebno me privle~e eden del koj sakam da go citiram, a na ~itatelot mu go ostavam vpe~atokot. Toj del budi razmisla na ne{to, {to duhovite gi voznemiruvalo pred ~etiristitoni godini, a toj nemir postoi i denes, koga nekoi krugovi vo stranstvo se obiduvaat da plasiraat nevistini deka, na primer, starite Makedonci bile Grci i sli~no.

ALEKSANDAR MAKEDONSKI I SLOVENITE

Delot od knigata se odnesuva na Aleksandar Makedonski i Slovenite. Da, i Slovenite. Navistina, Orbini kako avtor, ne e osamen vo taa smisla, no }e se vidi deka e originalen. Koga sme kaj ovaa tema, na{ite istori~ari striktno se ograduvaat od edna takva sporedba, pove}e otkolku nivnite kolegi vo svetot i zatoa, sekoj onoj {to }e gi na~ne ovie pra{awa ili e naiven, ili e romanti~ar ili e mistifikator. No, da go ostavime toa. Tuka ne sakam ni{to da doka`uvam, za{to nemam takva ambicija, tuku integralno da ja priop{tam za na{ata javnost Privilegijata, {to Aleksandar Makedonski im ja dava na Slovenite, kako blagodarnost {to u~estvuvale vo negovite borbi i osvojuvawa.

Za taa Povelba, Mauro Orbini veli deka bila pronajdena vo Carigrad. Za da go potvrdi toa {to pi{uva vo Povelbata, toj zema i drugi izvori i, me|u drugoto, veli deka Makedoncite ne bile Grci, deka toa bile dva sosedni naroda, deka Makedoncite gi pokorile Grcite i deka, iako u~estvuvale zaedno vo site osvojuvawa, zboruvale razli~ni jazici. Povelbata, kolku i da se ~ini neverojatna, taa e sro~ena na eden visok stil i ubavo e da bide objavena na makedonski jazik.

Knigata "Kralstvoto na Slovenite" e pi{uvana na postar italijanski jazik. Za da mo`e podobro da se dolovi avtenti~nosta na tekstot, go zamoliv Augusto Fonseka, italijanski poet i lektor po italijanski jazik na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij", inaku odli~en poznava~ i na makedomskiot jazik, da go prevede toj del, od 168 do 171 stranica od knigata.

Orbini, vo knigata veli:

"Ovaa Privilegija, kako {to rekovme, be{e pronajdena po tolku vekovi vo Carigrad od nekojsi Xulio Baldasar, carski sekretar. Zna~i, imeto {to ovde se spomnuva - Sloveni, Apijan Aleksandriski vo "Ilirikum", ovie Agrijani gi narekuva pro~ueni i proslaveni, a tokmu toa go ozna~uva zborot "Slavi", odnosno "Sloveni".

Gradot Agrija, koj se nao|a vo Dakija, bil osnovan ( spored Bonfinijo vo 1 kn. na 1 Dek. ) od ovie Agrijani, koi `ivele ( spored Stefan Vizantiski ) vo predelite me|u planinite Emos i Rodopite, vo blizina na Makedonija. A taa, pak, neprekinato bila naselena od slovenskiot rod i od dojdenci od Tir , iako nekoi smetale deka Makedoncite & pripa|aat na sredinata na Grcite. Protiv niv go donesuvam misleweto na Stefan Vizantiski za Aleksandar Makedonski , koj{to mo{ne jasno go razlikuva jazikot na Makedoncite od govorot na Grcite. Od toa, pak, jasno mo`e da se vidi deka makedonskiot govor ne mo`e{e da bide sfaten od site u~esnici vo aleksandrovata vojska, za{to golem del od nea bile Grci. I navistina, koga na Filota, sin na Parmenion, koj pred tolpa lu|e imal nekoja svoja rabota da obrazlo`i, Aleksandar mu rekol: "Makedoncite, o Filota, }e te osudat; zatoa te pra{uvam dali nim }e im se obrati{ na svojot maj~in jazik", a Filota odbil toa da go napravi, bidej}i ne bi go razbrale site. Toga{ Aleksandar izjavil deka Filota go mrazi svojot maj~in jazik.

MAKEDONCITE NE SE GRCI

Da bile, zna~i, Makedoncite Grci, zo{to Filota bi se otka`al da zboruva na gr~ki pred Grcite? A u{te pove}e so ogled na toa deka toj nemal posoodveten jazik od gr~kiot, ako se pretpostavuva deka Makedoncite bile Grci. Zatoa {to ( kako toa go veli Plinij, kn. VII, glava 57 ) pasivnata soglasnost na lu|eto bila prvata pri~ina za upotreba na jonskata pismenost. Zna~i, maj~iniot jazik na Makedoncite, koj se razlikuva od onoj {to nie mislime deka bil op{t vo celata aleksandrova vojska, jasno poka`uva deka Makedoncite ne im pripa|aat na Grcite; kako {to e poznato, od staroto edinstvo na jazikot, lesno se potvrduva i edinstvoto na narodnosta. Spored toa, pri razgrani~uvaweto na jazicite na Nembrot, ni eden avtor ne utvrdi ni{to sprotivno; Grcite ne se dobli`uvaat so svojot jazik do Makedoncite; a nie dostato~no poka`avme, vrz osnova na samata razlika na jazicite, deka Makedoncite ne se Grci; toga{, vrz osnova na zborovite na Filip od Bergamo, morame da priznaeme deka Makedoncite od sekoga{, pa s# do denes, imaat slovenski jazik. Pa {to }e pomislite za Tukidid, koj svrzuvaj}i gi Vizantija i Pula, golem del od Trakija i od Mezija, a i celiot Ilirikum, site ovie zemji gi narekuva Makedonija? Toa e isto kako da rekol: jas smetam deka Trakija, Mezija i Ilirikum ne smeat da se razdelat od Makedoncite. Zatoa, ne se somnevam deka Trakite, Mezite i Ilirite gi vrzuva edna ista vrska za Makedoncite. Za toa svedo~i i titulata na Aleksandar Makedonski, so koja se poka`uva kako Kral na Makedoncite i na Grcite, a u{te pove}e svedo~at osnovnite razliki na obi~aite i na `iveeweto prisutni kaj Makedoncite i Grcite, koi ne mi ovozmo`uvaat lesno da se ubedam deka kaj lu|e od eden ist rod se nao|aat tolku razli~ni obi~ai. Zatoa, koga Diosip od Atina moral da se bori gradi v gradi protiv Makedonecot Horata, sred vojnicite na Aleksandar, spored ka`uvaweto na K. Kurtius, imalo nekoi Grci koi navivale za Diosip; me|utoa, zo{to na ist na~in ne nastapile vo odnos na Makedonecot Horata, ako Makedoncite bile Grci, kako {to Grcite navivale za Diosip, samo zatoa {to bil Grk? Poradi toa, ako ponekoga{, pred s# kaj Varvarite, se veli deka Aleksandar Makedonski bil Grk, toa treba da se sfati kako posledica na toa deka Grcite, poradi nivnite damne{ni vojni protiv narodite od Istok, im bile najpoznatiot narod od Evropa; zaradi toa, tie smetale deka site narodi na Zapad se Grci; ne{to sli~no na toa, {to se slu~uva vo na{e vreme, e koga Grcite zaedno so Turcite i site drugi narodi od Istok, smetaat deka site narodi so katoli~ka veroispovest se Franki. Jeremija Ruso vo "Letopisite na Moskovija" jasno ka`uva deka Rusite, odnosno Moskovjanite, imale eden ist jazik kako starite Makedonci; a me|u niv se rodil Kralot Filip, tatkoto na Aleksandar Makedonski, koj ( kako {to ni prenesuvaat Plutarh vo "@ivotot na Aleksandar", Justin vo VIII kniga i Sabelik vo III kniga na "Eneida", pa i u{te mnogu drugi ) najsilnite gradovi na Grcija gi pot~inil na negovite zakoni i na ropstvo ja doteral Grcija ( koja do toga{ imala sloboda ), pa so svoite slavni dela dostignal do visinata na najslavnite kralevi. Negoviot sin Aleksandar Makedonski se protegal s# do granicite na zemjinata topka ( kako {to toa stoi vo Prvata kniga na Makaveite, glava prva ), im gi zel bogatstvata na mnogubrojni lu|e, pa i samata zemja pred nego onemela. I po smrtta na Aleksandar, Makedoncite ja imale vladata, kako i nad site narodi na svetot, isto taka 276 godini i nad Egiptjanite" - veli Mauro Orbini.

Od knigata "Kralstvoto na Slovenite" od Mauro Orbini, objavena 1601 godina, vo Pezaro, str. 168 - 171.

Font to use is "Macedonian Helv" and you can download it from the following website: www.maknews.com/html/fonts.html - MacFonts.zip

For fair use only.