|
SVEDO[TVA
Istorijata ne e samo minato
BROJNI LIKOVI OD T.N. "GR^KA MITOLOGIJA" NEMALE GR^KO POTEKLO!
Pi{uva: Aleksandar DONSKI
Iako nau~nicite priznavaat deka t.n. "Gr~ka mitologija"sodr`i elementi od drugi postari kulturi i natamu ja narekuvaat kako "Gr~ka"!?
I Herodot pi{uva deka re~isi site bogovi {to gi slavele Grcite, bile prezemeni od drugi narodi!
Vo prodol`enie }e napravime pregled i na potekloto na likovite od t.n. "Gr~ka mi- tologija". Pritoa }e se zabele`i deka gramaden del od niv voop{to ne poteknuvale od kraevite {to podocna bile smetani kako gr~ki. Ova se odnesuva, kako za glavnite bogovi, taka i za (uslovno ka`ano) sporednite likovi vo ovaa mitologija.
Vsu{nost, do 18 vek se smetalo deka ovaa mitologija bila avtohtona gr~ka, no toga{ bile obelodeneti podatoci deka brojni elementi od nea bile prezemeni od drugi narodi. Ovie fakti denes se poznati vo svetskata nau~na javnost. Kako ilustracija }e prilo`ime citat od poznatata CD Grolier op{ta enciklopedija, kade za golem broj elementi od ovaa mitologija sosema jasno se tvrdi deka se pozajmeni od drugi razli~ni kulturi. Vo vrska so ova, vo poglavieto Mitologija (Mythology), vo podnaslovot "Gr~ka mitologija" (Greek Mythology) ~itame:
"Gr~kata mitologija sodr`i mitolo{ki elementi od razli~ni kulturi i istorii". (CD Grolier electronic publishing, inc. Mindscape, Inc. 1995, Novato, CA 94945).
Sli~no pi{uva i vo CD enciklopedijata "Enkarta":
"Gr~kiot istori~ar Herodot, koj `iveel vo 400-te godini pred Hrista, veruva deka mnogu gr~ki rituali bile prezemeni od Egipjanite." (Encarta, cit. delo, naslov "Greek Mithlogy").
HERODOT SVEDO^I ZA NE-GR^KOTO POTEKLO NA BOGOVITE
Herodot i navistina pi{uva za elementite {to Grcite gi prezele od tu|ite religiozni opredelbi. Toj pi{uva deka i bogovite i nivnite imiwa Grcite gi prezele od Pelazgite, koi navodno pred toa gi prezele od Egipjanite i dolgo vreme gi slavele. Vo vrska so ova Herodot pi{uva:
"Nekoi od ovie bogovi (so isklu~ok na Neptun) veruvam deka Grcite gi prezedoa od Pelazgite. Za Neptun, pak, tie doznaa od Libijcite, koi otsekoga{ go slavea". (History of Herodotus, cit. delo).
I ponatamu:
"Imiwata na bogovite do{le vo Grcija od Egipet, a Pelazgite gi nau~ile niv... Ottoga{ vo svoite `rtvuvawa Pelazgite gi koristele imiwata na bogovite, a od niv ovie imiwa gi prezele i Grcite".
Koi bile Pelazgite od koi (spored Herodot) Grcite gi prezele bogovite?
Etni~koto poteklo na Pelazgite ne e utvrdeno. Herodot (koj bil nivni sovremenik) e deciden vo tvrdeweto deka tie ne bile Grci i deka zboruvale na nerazbirliv jazik za Grcite. Herodot pi{uva i za neprijatelstvata pome|u Pelazgite i Grcite. Toj pi{uva i deka Pelazgite `iveele i vo Makedonija, vo oblasta Krestonija. Vo vrska so ova Herodot pi{uva:
"Kakov bil porane{niot jazik na Pelazgite ne mo`am da ka`am so sigurnost. No, ako go pretpostavime preku jazikot na dene{nive Pelazgi, na primer, na onie koi `iveat vo Krestonija (makedonska oblast, z.m.) nad Tirencite, koi, pak porano prestojuvaa vo oblasta nare~ena Tesalija i im bea sosedi na Dorcite - ili na onie (Pelazgi) koi gi osnovaa Placija i Skilica nad Helespont i koi privremeno `iveeja zaedno so Atiwanite, ili pak, na onie koi `iveeja i vo drugite gradovi, a vsu{nost se Pelazgi - zna~i ako napravime sporedba so sekoj od niv, }e morame da potvrdime deka Pelazgite zboruvale na barbarski jazik".
I ponatamu:
"Od svoja strana, mislam deka Pelazgite bea barbarski narod".
Za Pelazgite od makedonskata oblast Krestonija Herodot e u{te podeciden:
"So sigurnost se znae deka narodot vo Krestonija zboruva na jazik koj e razli~en od sosednite jazici". (History of Herodotus, cit. delo).
Nekoi ruski nau~nici (kako, na primer, Grinevi~ i drugi) smetaat deka Pelazgite bile predci na Slovenite (na {to }e se zadr`ime vo nekoja sledna kniga).
Vo prodol`enie }e prezentirame konkretni primeri vo vrska so pozajmenite elementi od preostanatite religii i mitologii vo t.n. "Gr~ka mitologija". Dobar del od "gr~kite" bogovi i preostanati mitolo{ki likovi voop{to ne bile gr~ki po poteklo.
Da po~neme so vrhovniot bog Zevs. Za Zevs se znae deka imal indoevropsko poteklo. Vo vrska so negovoto poteklo, vo renomiranata CD Grolier enciklopedija, ~itame:
"Indoevropskiot kulturen element vo ovaa mitologija e pretstaven preku bogot Zevs... Zevs e najglavnoto bo`estvo vo gr~kata mitologija. Toj ima ~isto indoevropsko poteklo i pretstavuva bo`estvo, povrzano so simbolot na neboto i nebesnite fenomen". (CD Grolier electronic publishing, inc. Mindscape, Inc. 1995, Novato, CA 94945, "Greek Mythology").
Zna~i, gledame deka ni tolku poznatiot "gr~ki bog" Zevs, voop{to ne e gr~ki. Ili poto~no, kolku e gr~ki, tolku e i makedonski, i tolku im pripa|a na site narodi {to go slavele vo toa vreme. Isto e i so bogot Posejdon. Vo vrska so negovoto poteklo, na istoto mesto, ~itame:
"Posejdon pretstavuva originalno indoevropsko bo`estvo i toj e postar brat na Zevs". (CD Grolier electronic publishing, cit. delo).
Za "gr~kiot" bog Apolon, se smeta deka pretstavuva azisko bo`estvo, uvezeno od Sibir, kade opstojuvalo povrzano so aziskite plemenski {amanski kultovi. Eve {to pi{uva vo ovaa enciklopedija za negovoto poteklo:
"Apolon poteknuva od Sibir i se smeta deka silata na negoviot kult poteknuva od plemenskiot {amanizam na toj prostor, a ne od kultot na Dionis vo Delfi".(CD Grolier electronic publishing... cit. delo).
Potencirame deka citatite od poglavieto "Greek Mythology" od ovaa poznata CD enciklopedija se napi{ani vrz osnova na nau~nite trudovi na poznati nau~nici od oblasta na ovaa mitologija. ]e navedeme spisok na del od avtorite i nivnite dela, koi slu`ele kako osnova za pi{uvaweto na tekstot vo enciklopedija. Nekoi od niv se: Dodds, E.R., The Greeks and the Irrational (1957); Edmunds, Lowell, ed., Approaches to Greek Mythology (1989); Graves, Robert, Greek Myths, 2 vols.(1955); Grimal, Pierre, Concise Dictionary of Classical Mythology (1990); Guerber, Helene A.,The Myths of Greece and Rome (1990); Guthrie, W.K.C.,The Greeks and Their Gods (1949); Harrison, Jane E., Prolegomena to the Study of Greek Religion (1922; repr. 1991); Kirk, G. S., The Nature of the Greek Myths (1975); Lefkowitz, Mary R., Women in Greek Mythology (1986; repr. 1990); Mylonas, G. E., Eleusis and the Eleusinian Mysteries (1961); Nilsson, M. P., A History of Greek Religion, 2d ed. (1949), and The Mycenaean Origins of Greek Mythology (1931; Eng. trans., 1972) i drugi.
Prodol`uvame so nabrojuvawe na drugi likovi od t.n. "Gr~ka mitologija" koi ne poteknuvale od gr~kite etni~ki teritorii.
TRAKISKI, ETIOPSKI I BRIGISKI LIKOVI
Zna~aen broj likovi vo ovaa mitologija poteknuvale od Trakija. Taka, na primer, mitolo{kiot junak Rigmus (Rhigmus) bil ~ist Trakiec. Vo obemniot trud pod naslov "Genealogical Guide to the Greek Mythology" (Studies in Mediterranean Archaeology, Vol 107, Coronet Books; ISBN: 9170810621, Philadelphia, USA, 1993) avtorot Karlos Parada (koj denes se smeta kako eden od najgolemite poznava~i na ovaa mitologija) vo vrska so potekloto na Rigmus, pi{uva:
"Rigmus bil trakiski sojuznik na Troja, sin na Peir (Peiros), koj pak bil sin na Imbras (Imbrasos), koj isto taka bil ubien vo Troja." (Karlos Parada, cit. delo, naslov Achilles' Life and Deeds).
I za mitolo{kiot lik Diomed (Diomedes) se znae deka bil Trakiec. Vo vrska so negovoto poteklo Karlos Parada pi{uva:
"Diomed bil kral na Bistoncite vo Trakija... Diomed bil ubien od Herakle." (K. Parada, cit. delo, naslov Ares).
Trakisko poteklo imal i mitolo{kiot slep kral Finej (Phineus). Toj bil sojuznik na fenikiskiot kral Agenor (Agenor), tatkoto na Evropa, za koja vo prodol`enie }e pi{uvame podetalno. (Karlos Parada, cit. delo, naslov Phineus).
Trakiec bil i mitolo{kiot kral Terevs (Tereus). Vo vrska so negovoto poteklo, Karlos Parada pi{uva:
"Terevs bil surov trakiski kral, koj mu pomognal na kralot Pandion (Pandion) od Atina vo negovata vojna protiv kralot Labdak (Labdacus) od Teba." (K. Parada, cit. delo, naslov Tereus 1).
I mitolo{kiot lik Resus (Rhesus) bil Trakiec. Za negovoto poteklo ~itame:
"Resus najmnogu ostanal zapometen poradi toa {to do{ol od Trakija za da ja brani Troja so golema pompa, no umrel no}ta koga stignal duri i bez da se vklu~i vo borbata." (K. Parada, cit. delo, naslov Rhesus 2).
Trakiec bil i mitolo{kiot lovec Alkon (Alcon). Toj bil eden
od Kalidonskite lovci. (K. Parada, cit. delo, naslov Ares).
Vo t.n. "Gr~ka mitologija" imalo i likovi so poteklo od Etiopija. Taka, na primer, za mitolo{kiot kral Memnon se znae deka bil Etiopjanec. Vo vrska so negovoto poteklo ~itame:
"Memnon, spored Odisej, bil kral na Etiopjanite koj do{ol so golema vojska da i pomogne na Troja protiv ahajskite osvojuva~i".
(K. Parada, cit. delo, naslov Memnon).
I ponatamu (na istoto mesto):
"Memnon bil sin na Titon Prvi (Tithonus) i Eos (Eos). Tatkoto na Titon Prvi bil Laomedon Prvi, koj isto taka bil tatko na Prijam Prvi. Po smrtta Memnon bil napraven besmrten od strana na Zevs, otkako na toa bil zamolen od negovata majka."
Etiopsko poteklo imale i mitolo{kite likovi: Alkion (Alcyoneus), Aleksip (Alexippus), Klidon (Clydon), Laomedon (Laomedon), Menekl (Meneclus), Nihij (Nychius) i Talij (Thalius). Site tie go pridru`uvale kralot Memnon vo Trojanskata vojna (Podetalno kaj: Quintus Smyrnaeus, The Fall of Troy, 2.364; 2.365; 2.293; 2.228).
Sepak najpoznat mitolo{ki lik so etiopsko poteklo bila princezata Andromeda (po ~ie ime denes e nare~eno edno soyvezdie). Vo vrska so nejzinoto poteklo ~itame:
"Andromeda bila etiopska princeza, koja bila spasena od Persej, koj potoa se o`enil so nea. Taa stanala kralica na Mikena, a po nejzinata smrt soyvezdie vo galaksijata" (K. Parada, cit. delo, naslov Constellations and Stars).
Inaku, tatkoto na Andromeda bil Fenikiec i se vikal Kefes (Cepheus). Toj bil rodnina na Evropa i trgnal da ja bara otkako taa bila grabnata od Zevs. No, otkako ne ja na{ol se naselil vo Etiopija i tamu stanal kral. Podocna mu se rodila }erkata Andromeda.
Nekoi od likovite vo t.n. "Gr~ka mitologija" bile Frigijci (aziski potomci na balkanskoto pleme Brigijci). Takov bil slu~ajot so mitolo{kiot lik Pelops (po ~ie ime nastanal dene{niot gr~ki poluostrov Peloponez). Vo vrska so negovoto poteklo ~itame:
"Pelops bil ubien od svojot tatko, a potoa bil svaren i poslu`en kako jadewe na bogovite koi, otkako ja otkrile ovaa odvratna rabota, go o`iveale. Pelops emigriral od Frigija i go nasledil kralstvoto na Onomaj (Oenomaus), koe otkako go pro{iril, go narekol Peloponez, spored svoeto ime." (K. Parada, cit. delo, naslov Pelops).
Ve}e pi{uvavme za etni~kite vrski pome|u Brigijcite (Frigijcite) i anti~kite Makedonci, t.e. za faktot deka osnovno etni~ko jadro na anti~kite Makedonci bile tokmu Brigijcite, ~ii potomci gledame deka (spored mitologijata) mu go dale imeto na dene{niot poznat gr~ki poluostrov.
(Prodol`uva)
|
"GR^KATA MITOLOGIJA" NEMA GR^KO POTEKLO!
