|
|
| Тема |
 Eto i vie malko da se posmeete :)) |
|
| Автор |
avatarx (Mr.) |
|
| Публикувано | 14.05.03 15:19 |
|
|
|
Posting na makedonist vyv forum 'Makedonia':
Vo noemvri i dekemvri 1970 godina RTV - Skopje prezentira{e izvadoci od "Du{anoviot zakonik", otpe~aten 1346 godina vo Skopje, na makedonski jazik i makedonsko pismo. ^itani bea izvadoci od "Du{anoviot zakonik" na makedonski jazik taka kako {to vo toa vreme bile otpe~ateni. Vo Makedonija, vo vreme na vladeeweto na car Du{an, slu`ben jazik i pismo bile makedonski jazik i makedonsko pismo. Na toj i toa pismo se vr{ela pismena komunikacija vo dr`avata. Originalnoto delo "Du{anoviot zakonik" deneska se ~uva vo Univerzitetskata biblioteka vo R. Makedonija, vo Skopje. Makedoncite go po{tuvaat carot Du{an kako svoj vladetel, roden vo Prilep, koj so svojata politika ja afirmiral makedonskata dr`ava i nejziniot nacionalno etni~ki i teritorijalno tradicionalen identitet. Za vreme na vladeeweto na car Du{an vo Makedonija vo promet bila valutata denar.[/b[ Taa valuta bila dr`avna valuta vo makedonskata dr`ava vo 10 vek pred n.e., vo vremeto na vladeeweto na makedonskata dinastija Perdiki. Vo vreme na vladeeweto na Aleksandar Makedonski ili negoviot tatko Filip, vo promet bila valutata strater. Dali e slu~ajno toa {to vo Makedonija, vo vreme na car Du{an denarot bil dr`avna valuta? Za `al, vo Republika Makedonija toj kako da e frlen vo zaborav. Zatoa nekoi na{i politi~ki funkcioneri Makedonija ja tretiraat kako nova dr`ava bez svoja tradicija. Car Du{an mnogu pomognal i vo afirmiraweto na Makedonskata pravoslavna crkva, Ohridskata arhiepiskopija.
I kralot Marko e roden vo Prilep. Tuka izrasnal, tuka se odomil. Vo vreme na negovoto vladeewe, plate`no sredstvo bila valutata perper. Koga Turcite do{le vo Makedonija, kralot Marko stanal turski vazal so toa za{tituvaj}i go makedonskiot narod od krvoprolevawe. Toa e pri~inata za negovoto neu~estvo vo vojnata na Kosovo 1389 godina na srpska strana. Toj u~estvuva{e vo vojnata na Turcite protiv vla{kiot vojvoda Mir~e, na strana na Turcite i 1395 godina kaj Rovin zaginal. Za kralot Marko narodot ispeal mnogu pesni. Vo site gradovi vo Makedonija ima lokaliteti vrzani za negovoto ime.
Dali zaslu`ila ovaa li~nost da bide vo senkata na zaboravot?
Kara|or|e Petrovi} 1801 godina bil roden vo Debar. Tamu e pronajdena ku}ata vo koja `iveele dedoto i babata na negoviot tatko. I ovaa li~nost vlegla vo istorijata na makedonskiot narod i vo makedonskata literatura. I deneska vo Makedonija za nego se peat pesnite kako na primer: "\or|ija Kara|or|ija, trojca ti gosti dojdoa", "Nara~a Kara|or|i pora~a" i sl. Kra|or|e Petrovi} bil organizator na Prvoto srpsko vostanie 1804 godina. Negovi sorabotnici bile Makedoncite: Stojan Vovjoda od Veles, Kondo Vojvoda od Solun, Petar ^ardaklija od Ohrid, Petar I~kov od s. Katranica, selo do Voden vo Belomorska Makedonija. Site tie bile vo Belgrad na pe~alba kako furnaxixi ili bozaxii.
Dali treba da se zaboravat gorenavedenive li~nosti? Dali e slu~ajno toa {to Kara|or|e Petrovi} za svoi sorabotnici gi zel site gorenavedeni lica po nacionalnost site Makedonci?
Avatarx
| |
| |
| 
|
|
