Vyv vryzka s tova koeto kaza Shopa, da kazha tova koeto az shvashtam. Pyrvo, Hunite(Hsjung-nu) ne mogat da se narichat "narod", zashtoto Kitajcite pod tova naimenovanie sa narichali "belite severni varvari". Tova e vse edno da ima "giaurski" narod, samo zashtoto Turcite taka sa vikali na Hristijanite v svoiata imperia. Mislia che ako mozhem da pravim analogii na Bulgarite s takiva plemena, tova primerno mozhe da byde "toholo", "tulo" "doulo" plemena v raiona. Po vremeto na nashestvieto na Atila, Hunite sa predstavliavali edna heterogenna smesica od plemena vyv federacija. V mnogo Vizantijski istochnici Bulgarite se otyzdestviavat s Hunite, i systho Tsar Simeon Veliki se opisva kato naslednik na Atila. Ta e dosta verojatno Atila da e tochno ot nekoi ot Bulgarskite plemena.

Ako izobshto si sposoben na samostojatelno mislene kak taka okolo 200 000 prabulgari sa dali etnicheskija oblik na milioni slavjani predi 1300 godini i kak taka ti s tvoeto garkomansko ime govorish na bulgarski ezik a ne na grazcki.Vashata so-coled istoriografija e dobra za oligofrenite ot zapadna evropa ili dori mozhe bi za nai-novoto pokolenie ot vashata oblast "Makedonija" no tja ne struva nishto pred vseki normalno seriozen razgovor. Kato mi otgovorish na dvata vaprosa po gore setih se i za Kuberovite prabalgari te pak bjaha otsednali v Pelagoniiskoto pole dori i predi Aaparyhovite taka che mnogo vnimvai ti malko gnusno tatarche.

Simeon naslednik na Atila? Otkade e tova? Vtoro tova che Hunite sa bili smeseni s drugi narodi savsem ne oznachava che te samite ne sa bili narod. Sashtoto i za prabulgarite. Te da ne sa bili chisti. A sa bili narod - sas ezik, istorichesko samosaznanie , samochuvstvie. Zashto shte lishavame naroda Huni ot pravo na sashtestvuvane? Hunite sa bili izvestni na mnogo i savsem razlichni drevni istorici kato narod sas svoi specifichni osobenosti i kato takav sa bili razgranichavani ot Bulgarite. Tuka niama izobshto kakvo da se shikalkavi za vrazkite na Bulgarite i Hunite. Tezi vrazki sa bili mnogo tesni no ne sa se izraziavali v tova che se kasae za dve chasti na edin narod. Naprotiv imame smesvane i kontakti na dva razlichni naroda. A tova dali e veroiatno Atila da e ot Bulgarskite plemema koito sa bili s Hunite ami ne e mnogo veroiatno, nikak dazhe. Zashto im e bil na velikite Huni gospodar ot chuzhd narod. Te da ne bi da ne sa si imali svoi vladeteli i drevna dinastia ta sa opriali do nashite. I ako e bil ot nashite kak Bulgarite sa propusnali imeto mu v spisaka na vladetelite ot roda Dulo.

Aleksandar DONSKI: Istorijata ne e samo minato MAKEDONSKITE KORENI NA BUGARSKATA KULTURA http://www.makedonskosonce.com/sonce183/tekst7d.htm Vo nekoi istoriski stranski dokumenti bugarskata kultura decidno e povrzana so Makedonija Spored brojni stranski svedo{tva, golem broj na etni~ki Bugari voop{to ne bile svesni za svoeto etni~ko poteklo i se deklarirale kako Srbi i Grci! Pove}emina zastapnici na velikobugarskite hipotezi za navodniot bugarski etni~ki koren na makedonskata nacija, se povikuvaat na navodnite argumenti, spored koi, Makedoncite niz vekovite navodno bile amorfna i flotantna masa, dodeka Bugarite otsekoga{ si bile so svoja stara kultura, civilizacija, jazik i - {to e najva`no - so bugarska narodnosna svest. Taka za Bugarite se sozdade edna fama deka tie navodno otsekoga{ pretstavuvale narodnosno svesen i dreven narod, so svoja kultura, kon koja, nam Makedoncite treba da ni bide ~est {to sme pripa|ale ili {to s# u{te pripa|ame. So celata po~it kon Bugarite, vo prodol`enie }e go obrabotime i ova podmetnuvawe od strana na velikobugarskite propagandisti. Kako prvo, da ka`eme deka vakvata la`na slika za Bugarite niz vekovite sekako deka e rezultat na krajno ednostranata propaganda {to ottamu ni be{e plasirana. Vo ovaa propaganda, isklu~itelno selektivno bea odbirani retkite dokumenti, vo koi, vo srednovekovieto se spomenuvaat Bugarite i nivnata kultura. Vakvite dokumenti bea glorificirani do krajni granici, pa kaj neupatenite se sozdade fatamorganata deka Bugarite otsekoga{ bile svesni deka se Bugari i deka tie otsekoga{ imale svoja razviena kultura. BUGARITE - NESVESNI ZA SVOJATA NARODNOST Me|utoa, podatocite {to }e sledat vo prodol`enie veruvam deka }e deluvaat kako studen tu{ kaj neupatenite zastapnici na velikobugarskite hipotezi, koi ednostrano i bezrezervno gi primaat bugarskite propagandni artikulacii kako edinstveno objektivni. Pove}e stranski istoriski dokumenti mnogu jasno doka`uvaat deka najgolem del od Bugarite (kako vpro~em i nekoi drugi balkanski narodi), duri i vo samiot po~etok na 19. vek, voop{to ne znaele {to se po narodnost, a za nekakva bugarska razviena kultura i da ne zboruvame. Kako dokaz za gorenavedenite tvrdewa }e se poslu`ime so bugarski knigi, no i so op{topoznati podatoci. Taka, na primer, vo 1987 godina (zna~i vo vremeto na todor`ivkovisti~koto ednoumie) vo Sofija e objaven sedmiot tom od patepisite {to stranskite patepisci gi pi{uvale za vreme na nivnata poseta vo Bugarija. Konkretno ovoj tom nosi naslov Angliskite patepisci za Bugarija, i istiot e posveten na izve{taite dadeni od strana na angliskite patepisci (vkupno 31 na broj), koi, po~nuvaj}i od 16., pa s# do po~etokot na 19. vek, prestojuvale vo Bugarija. Preveduva~ot na ovaa kniga i nejzin prireduva~, bugarskiot istori~ar Marija Todorova i samata tvrdi deka vo stoticite stranici {to gi ostavile ovie publicisti za Bugarija, terminite Bugarija i Bugari mo{ne malku ili voop{to ne se spomnuvaat. Naprotiv, vo nekolku patepisi, avtorite, kako rezultat na svoite razgovori so mesnite etni~ki Bugari, sosema jasno zapi{ale deka vo Bugarija `iveat Srbi, pa duri i Grci! [to se odnesuva do nekakva razviena bugarska kultura od ovoj period, patepiscite takva re~isi i ne spomenuvaat, ili ako spomenuvaat, toga{ ne mnogu pofalno (pa duri i navredlivo) se izrazuvaat za nea. Inaku, ovie patepisci teritorijata na Bugarija sosema jasno ja locirale vo oblasite pome|u Stara Planina, Dunav, Timok i Crno More (zna~i nikade ne stanuva zbor za Makedonija kako za nekakva bugarska zemja). Niz brojni istoriski dokumenti od Sredniot vek (no i podocna) za Bugarite se sre}avaat najmalku 15 razli~ni etni~ki determinirawa. Od ova nedvosmisleno mo`e da se zaklu~i deka, vo kolku Bugarite otsekoga{ bile svesni za svoeto bugarsko etni~ko poteklo (kako {to se na primer Angli~anite i drugi), ne bi postoel volkav broj na stranski dokumenti i svedo{tva od toa vreme, vo koi Bugarite bile tretirani, ne samo kako Srbi i kako Grci, tuku i kako: Vlasi, Iliri, Goti, Huni, Mizi, Panonci, Mirmidonci, Tribali, Turci, Gagauzi, Skiti, Bur`ari, pa duri i kako Hrvati! Posebno zna~ajni se svedo{tvata za dobrovolnoto inakvo sebedeklarirawe na Bugarite, i toa duri vo 19. vek! Vo kontekst na ova da gi spomeneme i razli~nite determinirawa na teritorijata na Bugarija na starite geografski karti (od koi nekoi se i od 19. vek), vo koi teritorijata na dene{na Bugarija bila ozna~ena kako: Trakija, Romanija i sl. SOFIJA - OZNA^EN KAKO MAKEDONSKI GRAD! Sega da ka`eme ne{to i za toga{nite stranski svedo{tva vo vrska so bugarskata kultura. Bugarite, kako i site porobeni narodi pod Turcija, sozdavale svoja kultura, onolku kolku {to mo`ele vo tie te{ki vremiwa. Ostaveni se zna~ajni dela vo umetnosta (arhitekturata, slikarstvoto, narodnoto tvore{tvo...). Sepak, seto toa kako da ne bilo sosema dovolno za prefinetiot vkus na stranskite patepisci, koi ne mnogu pofalno se izrazuvale za op{toto i poedine~no kulturno nivo na Bugarite. Nekoi duri i navredlivo ja omalova`uvale bugarskata kultura i vakvite svedo{tva ve}e se objaveni vo samata Bugarija i toa vo prethodno navedenata kniga, priredena od strana na bugarskata publicistka Marija Todorova. Re~isi site patepisci koga zboruvaat za bugarskata kultura, nejzinite koreni gi lociraat vo antikata (zna~i vo periodot pred doa|aweto na Bugarite od Azija) i pritoa zna~ajno mesto mu e otstapeno na mitskiot trakiski kral Orfej. Ona {to za nas e va`no e faktot deka dobar del od bugarskata kultura se povrzuval i so Makedonija i toa konkretno so zlatniot period na anti~ko-makedonskata dr`ava. Ova e sosema sprotivno od tvrdewata na dene{nite bugarski propagandisti, koi zboruvaat za nekakva bugarska kultura vo Makedonija. Taka na primer, eden od patepiscite, koi po~etocite na bugarskata kultura ja vrzuvaat direktno za Makedonija e angliskiot patepisec Xon Barbari. Toj vo 1665 godina, go posetil gradot Plovdiv (toga{en Filipolis), za koj grad zapi{al: Gradot, {to porano se vikal Peneropolis, sega se vika Filipolis, spored imeto na Filip Makedonski, koj go osnoval ovoj grad. Ovoj grad se protega blizu do edna golema ramnina i se mie od poznatata reka Hebros, koja sega se narekuva Marica. Interesno e da se spomne deka od vremeto na Tretata krstonosna vojna (kraj na 12. vek), na krstonoscite gradot Plovdiv im bil prika`an kako grad vo - Makedonija! Vo Istorijata na krstonoscite, vo vrska so severoisto~nata granica na Makedonija, pi{uva: Filipol (Plovdiv, z.m.) e bogat i poznat grad, koj e raspolo`en na samiot po~etok od Makedonija. No toa ne e se vo vrska so determiniraweto na bugarskite gradovi kako makedonski. Patepisecot Henri Blaunt vo 1634 godina ja posetil Sofija. Kako rezultat na soznanijata do koi do{ol tamu, ovoj patepisec zapi{al ne{to, {to za dene{nite velikobugarski propagandisti }e deluva {okantno: Sofija, spored ovde{noto administrativna podelba, e glaven grad na Bugarija, no geografski ovoj grad se nao|a vo Makedonija, blizu do granicata so Tesalija. Vo prodol`enie Blaunt dava opis na ubavinite na ovoj grad - sakralni i duhovni objekti, ubeden deka tie se delo na Makedonci ({tom gradot Sofija se nao|al vo Makedonija). I za Rilskiot manastir, postojat svedo{tva deka se nao|al vo Makedonija! Samite monasi od ovoj manastir, vo 17. vek tvrdele deka Rilskiot manastir e del od Makedonija. Vo 1627 godina, monasite od ovoj manastir napi{ale pismo do ruskiot car, vo koe, pome|u drugoto se veli: Pismoto e napi{ano vo Makedonija vo bratstvoto na prepodobniot otec Jovan Rilski. BUGARITE NE GO RAZBIRALE JAZIKOT [TO GO PRIMILE OD MAKEDONCITE Vo pove}e geografski karti od samiot po~etok na 19. vek i gradot ]ustendil (so okolinata), kako i \ue{evo, se smesteni vo granicite na Makedonija. Takov e slu~ajot na geografskite karti na Balkanot objaveni vo Viena (1812 i 1822 godina), potoa na geografskata karta na Balkanot, objavena vo Pariz (1814 godina), na geografskata karta objavena vo Belgrad (1853 godina),na geografskata karta objavena vo Italija (1855 godina) i drugi. [to se odnesuva do tvrdeweto za navodnata vekovna starobugarska kni`evnost, na koja navodno pripa|a i makedonskata, brojni podatoci od toa vreme zboruvaat deka duri i vo po~etokot na 19. vek, najgolemiot del od Bugarite, ne samo {to bile nepismeni lu|e, tuku tie nemale nitu svoj kni`even bugarski jazik (koj jazik, kako {to e poznato, e sozdaden duri vo sredinata na 19. vek). Taka na primer, Robert Vol{, vo patepisot od negovata poseta na Bugarija vo 1827 godina, mo{ne slikovito ja opi{al ovaa sostojba: Tamu kade{to ne se koristi gr~kiot jazik vo bogoslu`bite se koristi drevniot pismen jazik, no bidej}i Bugarite ne go razbiraat nitu edniot, nitu drugiot, toa zna~i deka tie prakti~no bogoslu`bata ja slu{aat na, za niv, nepoznati jazici. Vo onie malku u~ili{ta {to gi ima po gradovite site u~ebnici se napi{ani na gr~ki, iako toj jazik narodot ne go poznava. Kako rezultat na seto ova najgolemiot del od lu|eto se nepismeni. Jazikot so koj se koristat e samo usmen i ovoj jazik nikoga{ ne bil literaturen. Duri neodamna bile otpe~ateni nekolku kni{ki na ovoj jazik, no jas ne uspeav da vidam nitu edna od niv... Vo mnogu mesta nema nitu u~ili{te, nitu crkva, nitu pak knigi... Niz site sela niz koi pominav ne sretnav nitu eden ~ovek koj znae{e da ~ita i da pi{uva. Vo ova svedo{tvo e mnogu zna~ajno tvrdeweto deka Bugarite voop{to ne go razbirale nitu t. n. crkovnoslovenski jazik ({to svoevremeno Turko-Bugarite go primile od Makedoncite), pa nejasno e zo{to nekoi denes i ponatamu, tvrdoglavo i von sekakva logika, tvrdat deka ovoj jazik navodno bil starobugarski. Vpro~em, za nepostoeweto na kakva i da e bugarska litaratura duri i vo prvite decenii od 19. vek, svedo~ele i brojni nacionalno osoznaeni bugarski prerodbenici od ~etiriesettite do sedumdesettite godini na 19. vek. Ovie bugarski dejci `estoko go kritikuvale niskoto nivo na pismenost kaj Bugarite, kako i nepostoeweto na kni`even bugarski jazik. Najgolem dokaz za ova se bugarskite prerodbeni~ki tekstovi, napi{ani na srbiziran bugarski jazik, vo koi avtorite nedvosmisleno se `alat deka Bugarite nemaat svoj kni`even jazik i baraat vedna{ da bide sozdaden vakov jazik. Ponatamu, vo na{ata javnost e malku poznato deka pred da bide sozdaden bugarskiot literaturen jazik (sredina na 19. vek), toga{nite retki bugarski panslavisti otprvin pi{uvale na jazik, koj pretstavuval me{avina pome|u ruskiot i srpskiot jazik i ovoj niven jazik bil te{ko razbirliv za retkite Bugari, koi umeele da ~itaat vo toa vreme. Podocna, po vostanieto vo Srbija, vo po~etokot na 19. vek, bugarskite prerodbenici po~nale da gi pi{uvaat svoite dela na - srpski! Na srpski pi{uval i golemiot bugarski prerodbenik Quben Karavelov. Vo ~etiriesettite, pedesettite, {eesettite, pa duri i vo sedumdesettite godini na 19. vek, Bugarite po~nuvaat da pi{uvaat na eden srbiziran bugarski jazik, koj dene{nite Bugari isto taka te{ko go razbiraat. Poradi ova tekstovite na toga{nite bugarski prerodbenici denes vo Bugarija se preveduvaat na sovremeniot bugarski literaturen jazik. Inaku, vistinata za pojavata na bugarskiot kni`even jazik vo 19. vek, e sosema poznata i vo svetot. Kako dokaz, }e go spomnam citatot od golemata multimedijalna kompjuterska CD Grolier enciklopedija (USA, 1995 g.), kade za bugarskata literatura go pi{uva slednoto: Bugarskata literatura se pojavuva duri vo 19. vek kako izraz na patriotskite artikulacii protiv turskoto ropstvo.

CD-RITER

Ami zashtoto sled razpadaneto na Hunskata imperia sled sinovete na Atila, prosto takyv narod izchezva, ne se spomenava v istorijata. Mozhe bi samo Avarite mogat da se smiatat za ostatyk ot Hunite. Bulgarite na Kubrat pyk se znaiat kato Unogunduri (analogichno s hUni,Ungari). Ako Hunite naistina sa bili edin narod s tradicii, ne bi li sledvalo da zapaziat niakakva sleda? Simeon naslednik na Atila: greshka, ne se izkazah pravilno. Akademik Omelian Pricak izlozhil stanovishteto v Harvard, che "v sravnenie s potomaka na Atila- Tsar Simeon I, vizantijskija imperator e izglezdal kato parvenju" *sp. "Avitohol", kn.1-9/1995-98 g, Otkade Pricak stiga do tova stanovishte ne mi e izvesno.

Samo sramish imeto na drevnia elinsk filosof Aristotel. Ti mai samo obichesh da pishesh no ne i da chetesh osobenno neshto koito ne se vpisva v predstavite ti. kazah ti da ne se pozovavash na razni savremenni istorici. Kolkoto do tia srednovekovni patepisi shte ti kaja somo edno: samo mnogo zabluden chevek moje da tvardi che Sofia e na granicata na oblast Tesalia. Otvori kakrtite i vij kade se namira Tesalia. Ot tuka moje da si napravish izvodi i za drugite tvardenia na tozi pateshestvenik. A kolkoto za tova che Plovdiv se e namiral v makedonia neshto si se obarkal s Adrianopol. prichinata e che prez srednovekovieto s imeto makedonia se e oboznachavala iztochna trakia. I to poradi mnogo sashtestvena prichina. Vsedstvie na neprekasnatite nabezi na huni, goti i drugi plemena po goliama chast ot balkanskia poluostrov e bila totalno obezliudena. Za da zapazi po niakakav nachin i malkoto ostanalo naselenie vizantiiskata administracia predpriela prinuditelno preselvane na ostatacite ot "antichni " makedonci i zaselilite se po kasno rimski kolonisti, kam iztochna trakia mejdu silnite kreposti Adrianopol i Konstantinopol. S tova preselvane se e celialo i da se osiguri rabotna raka za obrabotvaemata zemia na Iztochna trakia za da moje da se osiguri prodovolstvieto na Konstantinopol. taka che ako tarsish potomci na "antichnite " makedonci idi v turska trakia. makar che mojesh i da ne hodish tam, nali si imate vlashko malcinstvo e te sa tochno potomci na "antichnite" makedonci, latinizirali se po vreme na Rimskoto vladichestvo i oceleli blagodarenie na nomadskia si nachin na jivot. Kolkoto za proizhoda na drevnite balgari da tozi vapros vse oshte e sporen, no pone istoricheskata istina ot Kubratova balgaria nasam e iasna. Ako ti imash niakakvi istinski dokazatelstva za tezata si dai gi. Eto az ti citirah kakvo e kazal za sebe si Plemennika na Samuil. Moga da ti citiram i oshte edin kup drugi realni dokumenti. Ili pak mi dai neshto ot chujdi avtori samo gledai da ne sa srabski , gracki ili na vashite domorasli "istorichari". Dai niakoi nezavisim iztochnik, koito e priznat specialist. Inache tvardeniata ti zaprilichvat na mahlenski kliuki.I drugo neshto savsem normalno e dneshnia balgarski ezik da se razlichava ot tozi predi 150 g.Ezicite se razvivat postoianno. A balgarskia e edin ot nai dinamichno razvivashti te se i samo toi ot vsichki slavianski ezici, niama padeji. Po tova si prilicha s angliiskia, koito ima za baza nemskia saksonski dialekt, no sega se e razvil kato savsem samostoiatelen ezik. Takmo zaradi tova razvitie i proslovutata angliiska zakostenialost dnes proiznoshenieto i izpisvaneto na angliiskite dumi se razlichava tolkova. Shte she da bade mnogo stranno ako i dnes govorehme taka kakto predi 150 g.Taka che tova ne e argument

Dobrine ima edna kniga: Patiat na Balgaria ot Dimitar Sasalov i e publikuvana za parvi pat prez 1936 g. Avtora sam priznava che tova ne e istoricheska kniga i v mnogo ot razsajdeniata si se vodi ne ot istoricheskata istina a ot pariotizma si. Tova obache ne oznachava che citiranite ot nego fakti sa neverni. Knigata zasiaga balgarskata istoria predimno za perioda predi Asparuh. Toi se pozovava na izsledvaniata na Zapadni istorici na drevni kitaiski rakopisi. Dneshnite balgarski istorici se pozovavat predimno na evropeiski avtori a te niama kak da sa bili dobre osvedomeni za narodite na Azia. Istinata moje da se razkrie samo chrez izsledvane na kitaiskite rakopisi obache takiva( po savremenen kitaiski i drevni kitaiski dialekti) specialisti v balgaria niama. Koeto ni prinujdava da polzvame svedenia ot vtora raka. Zatova i vaprosa za proizhoda na balgarite e tolkova sporen. Ot druga strana tova ne e tolkova vajno. Vajnoto e che drevnite balgari sa bili edin civilizovan i visokoorganiziran narod s iasna koncepcia za darjava. I namiraiki se na edin po visok etap na razvitie ot slavianskoto naselenie na balkanite, savsem estesveno zastavat nachelo na novoobrazuvanata darjava. Kato po tozi nacin spasiavat po goliamata chast ot tezi slaviani ot elinizirane, kakvato e sadbata naprimer na peloponeskite slaviani ot plemenata ezerci i milinci.

Ami zashtoto sled razpadaneto na Hunskata imperia sled sinovete na Atila, prosto takyv narod izchezva, ne se spomenava v istorijata. Mozhe bi samo Avarite mogat da se smiatat za ostatyk ot Hunite. Bulgarite na Kubrat pyk se znaiat kato Unogunduri (analogichno s hUni,Ungari). Ako Hunite naistina sa bili edin narod s tradicii, ne bi li sledvalo da zapaziat niakakva sleda? *Che koi kazva che ne sa ostavili nikakva sleda. Fakta che Bulgarite po-kusno sa bili narichani Huni pokazva che Hunite vse niakakva sleda sa ostavili, pone kato spomen sred sasednite narodi. Osven tova Hunite ne sa edinstvenia narod koito e izcheznal i e bil pretopen sred drugi narodi, vsashtnost ot vsichkite narodi po tova vreme samo Bulgarite sa oceliali zashtoto za razlika ot vsichki ostanali sa sazdali zdravi i stabilni darzhavi dokato pri Hunite tove ne e taka. Taka che sadbata na Hunite ne e nikakvo izkljuchenie. Simeon naslednik na Atila: greshka, ne se izkazah pravilno. Akademik Omelian Pricak izlozhil stanovishteto v Harvard, che "v sravnenie s potomaka na Atila- Tsar Simeon I, vizantijskija imperator e izglezdal kato parvenju" Ami parvenju e bil, niakakav si Armenec uzurpator i bivsh glavnokumandvasht na Vizantiiskia Flot. Simeon nikoga ne e priznaval Roman Lakapin za zakonen Vizantiiski Imperator. *sp. "Avitohol", kn.1-9/1995-98 g, Otkade Pricak stiga do tova stanovishte ne mi e izvesno. Abe Pricak toi vse mnogo prikazva ama nikakva rabota ne varshi. Da e razreshil do sega pone edna ot zagadkite okolo prabulgarite?

Imam knigata no e tvurde goliama za da ja procheta cialata a i informaciata e tvurde haotichna. Faktite tam ne sa mnogo i ne osobeno ubeditelni da ne govorim za interpretaciite. Truda na Sasalov e interesen naistina no kakto sam otbeliaza e dosta posredstven i neizpolzvaem ot istoricheska gledna tochka. A za ostanaloto si napalno prav. Vapreki che tuk niakoi nashi istorici imat mnogo ljubopitni i kuriozni vazgledi. Kato se pochne ot onia pisania na Bozhidar Dimitrov i Beshevliev za nomadite deto otglezhdali visokoproduktivni zemedelski kulturi i se stigne do Plamen Tzvetkov i onaia negova idea za ... mai podvizhno zemedelie beshe deto go obsazhdahme skoro. Izobshto vsestranno nadareni sa nashite istorici, hem istorici hem v shoubiznesa i klounadata.